Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele zakona o RTV Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave. Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje so znova obravnavali v četrtek, odločitev pa so sporočili danes. Delno zadržanje novele zakona o RTV podpira pet ustavnih sodnikov, trije pa so proti. Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Izpodbijajo določbe, po katerih so prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. Po mnenju pobudnikov bodo zaradi prekinitve mandatov nastale nepopravljive posledice. Ustavno sodišče vendarle deluje – oz. deluje “varovalka” pred skrajno levim elementi znotraj njegovega ustroja. Da pa smo nevarno blizu roba, priča dejanje treh sodnic, ki so želele kar z napačnim sklicem na zakon o ustavnem sodišču zadržati postopek, dokler ne bi levi politični pol “počistil” kadre na javnem zavodu.
S tem se začasno preprečuje dokončna uveljavitev nove ureditve, a hkrati dopušča nadaljevanje postopkov za oblikovanje novega 17-članskega sveta RTV Slovenija. Ta bo lahko zaživel šele po dokončni odločitvi ustavnega sodišča. Svoje delo lahko za zdaj nadaljujejo tudi trenutni programski in nadzorni svet, generalni direktor in direktorja televizije ter radia pa ostajajo vršilci dolžnosti direktorjev, pri čemer lahko vsi trije opravljajo le tekoče posle.
Ustavno sodišče bo ustavnost načina menjave vodstva največjega medija, ki ga poskuša doseči koalicija GS, SD in Levice, obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo vsebinsko presojo.
Sodniki so odločili že prejšnji teden. V zadnjih dneh pa si nihče ni premislil, zato so sklep danes objavili. Delno zadržanje novele zakona o RTV podpira pet ustavnih sodnikov, trije pa so proti. Proti so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez pa sta podala pritrdilni ločeni mnenji. Za zadržanje so sicer glasovali še Rok Svetlič, Marko Šorli in predsednik US-ja Matej Accetto. Ustavni sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen.
Celotno odločitev ustavnega sodišča lahko preberete tukaj.
Tri sodnice želele sabotirati zadržanje, pri tem pa so se sklicevale na napačni člen
Da je slovensko ustavno sodišče prežeto z radikalno-levimi elementi, je že dolgo jasno. Da se radikalno leve inklinacije odražajo tudi v odločbah ustavnega sodišča, tudi vemo že vsaj od pandemičnih časov naprej, ko sta tako ustavno kot vrhovno sodišče predstavljala pomemben vzvod leve opozicije, ki je rušila Janševo vlado. A vendarle smo ravno v primeru obravnave ustavne presoje zakona o RTV ugotovili, da znotraj levega oblačka, kamor se nagiba ustavno sodišče, obstaja še bolj leva, praktično radikalno-levo aktivistična skupina – slovenska različica ameriških aktivistk “the squad”, ki pa na žalost niso v parlamentu kamor – zaradi očitne politične pristranskosti – spadajo, ampak kar na najvišji sodni instanci v državi.
Špelca Mežnar, Neža Kogovšek Šalamon in Katja Šugman Stubbs so se namreč v zadevi presoje zelo očitno neustavnega vladnega zakona o RTV odločile, da bodo storile vse, da zakon obdržijo v veljavi ali pa vsaj zadržijo njegov padec tako dolgo, da Golobova leva “civilna družba” počisti kadre na RTV Slovenija. Tako daleč so šle v tej misiji, da so celo same podale predlog za uvedbo naroka za zaslišanje prič in izvedencev – kar je izredno nenavadno.
Osnovna šlamastika, ki so si jo privoščile sodnice-aktivistke, je bila ta, da so za predlog uporabile kar napačen člen. Sklicevale so se na drugi odstavek 35. člena Zakona o ustavnem sodišču, kot pa je bilo v zapisniku seje ugotovljeno, je pravilni člen za tak predlog drugi odstavek 41. člena zakona. A v redu. Napake se dogajajo, čeprav je neverjetno, da ustavne pravnice ne znajo pravilno uporabiti osnov zakonodaje sodišča, v katerem delujejo. Pomembneje je, kaj so sodnice z zaslišanji skušale določiti.
Zaslišanje “prepričanih”
Ustavni sodniki namreč redko že na stopnji odločanja o začasnem zadržanju zahtevajo zaslišanje prič, v tem primeru celo novinarjev RTV Slovenija, ki so zelo očitno del provladne mreže na javnem mediju in za katere je očitno, da bodo pričali v prid “svoje” vlade. Ne pozabimo, novinarji, ki bi pričali, so del levega jedra RTV, katerega integralni del so v preteklosti bile tudi politične “pribežnice” (vladajočo stranko Gibanje Svoboda je “obogatila” poslanka Mojca Šetinc Pašek, v. d. Ukoma pa je postala nekdanja glavna sindikalistka delavcev RTV Petra Bezjak Cirman, bolj znana kot žena Odlazkovega medijskega “eksekutorja” Primoža Cirmana. Zanimivo, da nihče ni predlagal zaslišanja Igorja Pirkoviča, Jožeta Možine, Nejca Krevsa ali Luke Svetine. Videti je, kot da so sodnice-aktivistke iskale razloge za potrditev svoje lastne pristranskosti. Ob imenovanju Neže Kogovšek smo pisali o tem, kakšno politično zelo očitno pristransko kariero je pred nastopom funkcije imela – nekateri so jo imenovali kar kandidatka Mirovnega inštituta. Spomnimo, da je sodelovala v PIC (Pravno-informacijskem centru), zloglasnem radikalno levem NVO-ju, znanem po tem, da je migrantom v Bosni na slovensko-hrvaški meji delil letake, kako zaprositi za azil v Sloveniji in kako čim bolj spretno postopati pred slovenskimi policisti.
Dejstvo, da so sodnice želele zadržati postopke začasnega zadržanja zakona tako, da so predlagale zaslišanje političnih aktivistov, zaposlenih na RTV, je več kot dober znak, kakšna bo njihova končna sodba v tem primeru, ne glede na to, koliko pravnih presedensov podira zakon in ne glede na to, kako amatersko so ga spisali v Pravni mreži (spomnimo, del “procedure” je bil tudi žreb svetnikov, da ne omenjamo, da gre za zakonsko vsiljeno ad hoc (in predvsem nekrivdno) jemanje zagotovljenih mandatov na javnem zavodu, česar zakonodajalec pod nobenim pogojem nima pravice uzakoniti).
Tudi vladni politični sopotniki so bili skeptični
Celo bivši premier Miro Cerar mlajši, ki je vodil levo vlado, dvomi v ustavnost zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravila Pravna mreža.
“Če pa že zakon sam določi, da z njegovo uveljavitvijo preneha funkcija organom RTV-ja, bo to zagotovo sprožilo pravna vprašanja, če referendum ne bo uspel. Tisti, ki predlagajo referendum, bodo zagotovo našli pot do ustavnega sodišča in tam sprožili to vprašanje, kajti to je lahko pravno gledano zelo sporno, kajti tukaj politika prek zakona – ker zakon seveda sprejema politika – dobesedno ukine vse organe naenkrat. To je z vidika dosedanjih ustavnosodnih sporočil zelo sporno,” je opozoril Cerar.
Ko se oglasijo tvoji politični sopotniki in te opozorijo na zakonske nekonsistentnosti, je to dober indikator, da ti je na poti sledenja načelom pravne države spodrsnilo in si z aktivizmom pretiraval. Kar se še oprosti vladi – gre vendarle za kolektivni politični organ, ki promovira svoje cilje – med drugim popolno okupacijo javnih in zasebnih medijev (če so zasebne z Odlazkom, Petričem in Petanom že leta nazaj uspešno okupirali, pa ostaja vsaj 10-odstotkov RTV še vedno neosvojena trdnjava, kjer si kdaj kak novinar še upa izreči kakšno kritiko na trenutno vladno nomenklaturo). Veliko težje pa je “navijaštvo” za zakon o RTV odpustiti najpomembnejšim sodnikom v državi – razsojevalcem in interpretom najpomembnejšega akta v državi – Ustave RS.
Kako dolgo še?
Tokrat so bile aktivistke preglasovane. A kako dolgo še? Ustavni pravnik ddr. Klemen Jaklič je že večkrat opozoril, da gre v primeru odločb ustavnega sodiošča pogosto za prakso ukalupljenja vnaprej pripravljenih subjektivnih prepričanj v t. i. pravno formo – to je bilo še posebej očitno v primeru posvojitve otrok s strani istospolnih parov, kjer so sodniki naprej jasno priznali, da pravica do otrok ne obstaja oz. da ni človekova pravica, potem pa so človekove pravice na novo definirali, ravno dovolj, da so lahko upravičili to, kar so želeli – da lahko istospolni posvajajo otroke. Ker so bili osebno prepričani, da je tako prav, ne zato, ker so jih tja napotile pravne norme in konsistentna uporaba pozitivnega prava. Čeprav končne odločitve US v zvezi z zakonom o RTV še ni, je vendarle vzpodbudno, da še obstaja neka varovalka na sodišču, ki ga varuje (in s tem vse državljane) pred ekscesi radikalnega levičarstva. A kako dolgo še?
Andrej Žitnik