Zelo kratko so ta teden iz javnega zavoda RTV, ki ga vodi Igor Kadunc, le odgovorili na vprašanje, ali so z izigravanjem protikorupcijskih določb zakona o RTV zadnja leta ravnali nepošteno, ko so objavljali raziskave Ninamedie o popularnosti strank, čeprav so obstajali in še obstajajo dvomi o nepristranskost agencije, ki je od poletja letos spet v lasti Nikole Damjanića. Ta je bil član programskega sveta RTVS na predlog Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. Svetniki s svojimi podjetji po zakonu ne smejo sklepati poslov z javno RTV.
Nikola Damjanić je bil konec leta 2013 na predlog Jankoviće PS izvoljen v programski svet RTVS. V programskem svetu imajo stranke pet zastopnikov. Po tem pa je POP TV Ninamedii odpovedal objavljanje rezultatov raziskav javnega mnenja.
Ko izgubi na POP in dobi na TVS
Da je Damjanić politično precej povezan z levo sredino, se je pokazalo že pred to izvolitvijo, že prej je bil Damjanić namreč predstavnik vlade v nadzornem svetu RTVS, vlado pa je zastopal tudi kot nadzornik državne STA. Ko je Ninamedia izgubila posel za POP TV, se je javna televizija leta 2015 odločila, da bo Damjanićevo podjetje posel dobilo pri njih. Kot lastnik in direktor Ninamedie se je, tako se zdi, Damjanić, ki je bil član programskega sveta od 2014 do 2017, iz lastništva le formalno umaknil in skril. Formalno je bilo zaradi umika pravno “vse čisto”.
Na to kaže tudi kratek odgovor iz RTV na vprašanje, ali ravnajo nepošteno, ko objavljajo rezultate popularnosti strank agencije v lasti svojega nekdanjega programskega svetnika, ki je bil tam na predlog politične stranke PS.
Tak je odgovor, ki so mi ga poslali, v celoti: “RTV Slovenija poslovno ni sodelovala z Ninamedia, d.o.o. med 19. 12. 2013 in 13. 7. 2015, ko je bil Nikola Damjanić zakoniti zastopnik Ninamedie in hkrati tudi član Programskega sveta RTV Slovenija. Televizija Slovenija je poleti 2015, natančneje 15. julija 2015, Ninamedia, d.o.o. plačala fakturo v višini 793 evrov. Ninamedia, d.o.o. je bila izbrana na podlagi treh ponudb kot najcenejši izvajalec javnomnenjske raziskave Vox populi.”
Ninamedia prejela plačilo, ko je bil Damjanić programski svetnik
Kratek odgovor s še bolj natančnimi datumi kaže nenavadnost. Damjanić je bil namreč programski svetnik tudi še po datumu, ko je Ninamedia prejela plačilo, le iz lastništva in vodenja Ninamedie se je umaknil. Zdi se, da zaradi tega, da bi se izognili klavzuli, ki prepoveduje takšno poslovanje in da bi preprečil nerodni videz politične pristranskosti. Na to kaže tudi, ker se je letos Damjanić, ki že nekaj časa več ni programski svetnik, zadnje mesece vrnil v popolno lastništvo Ninamedie.
Pogodbo s podjetjem, ki ga je pred tem vodil programski svetnik, je javni zavod RTVS sklenil v času generalnega direktorja Marka Fillija. Sredi leta 2015 so bili veliki zapleti, ko je bila za direktorico izvoljena Nataša Pirc Musar, ki ji pa oblasti na RTVS ni uspelo prevzeti. Vsak glas je bil pomemben. Tudi Damjanićev.
Filli me je, ko sem ta teden preverjal, opozoril, da s sklepanjem posla s Damjanićem ni imel nič. Šlo je za odločitev majhne vrednosti, ki je bila v pristojnosti direktorice televizije. To je bila takrat Ljerka Bizilj in uredništva informativnega programa, ki ga je vodila Jadranka Rebernik.
Pirc Musarjeva padla zaradi še hujših od Damjanića
Damjanić je veljal za nasprotnika Fillija v programskem svetu RTV. Bil je med tistimi, ki so poskušali doseči, da bi oblast na RTV Slovenija prevzela Nataša Pirc Musar. Po neuradnih podatkih je z idejo o sodelovanju z Damjanićem prišla Mojca Pašek Šetinc. Na TVS so objavili javni razpis in ponudba Damjanićevega podjetja, ki je izgubilo posle s POPTV, je bila najcenejša.
Precej bizarno je, da je prevzem funkcije Pirc Musarjevi takrat, bilo je poleti leta 2015, propadel, ker so zanjo glasovali tudi člani programskega sveta, ki so kršili določbe o nezdružljivosti funkcij. A na bolj nespreten način kot Damjanić. Denimo: Matjaž Sterže ne bi smel biti programski svetnik, ker je bil pred tem član sveta stranke Zaresa, zakon o RTV pa takšnim članstvo v programskem svetu prepoveduje. Musarjeva je pozneje, že v času Kadunca, z vrhom RTVS sklenila poravnavo in dobila 70 tisoč evrov v dveh obrokih, ker kljub izvolitvi ni postala direktorica.
V spletnem časopisu sem na nenavadno sklenitev posla javnega zavoda s podjetjem Ninamedia opozoril, ko sem po protestih stranke Dobra Države, da jim s tožbami grozi bivši lastnik Ninamedie, opazil, da je Damjanić dejansko spet lastnik. Več o tem si lahko preberete tukaj: SUM KORUPCIJE NA TVS: DAMJANIĆEVA ALI JANKOVIĆEVA NINAMEDIA?
Prikaz razlik le med opredeljenimi volivci, kar omogoča primerjave med dognanji Mediane za POPTV in Ninamedia za TVS (na začetku so rezultati treh volitev) je za zadnje mesece takšen:
Nenavadno pa je bilo tudi lani pred volitvami poslancev, ko je Ninamedia nenavadno visoke deleže kazala predvsem SD Dejana Židana, Mediana za POPTV pa LMŠ Marjana Šarca. Na volitvah pa sta potem ti stranki dramatično zaostali za SDS Janeza Janše. Težko je pojasniti, kaj se je zadnji mesec, ko so bile napovedi potem bolj točne, tako dramatičnega preobrnilo:
Možna razlaga je tudi, da odstopanja niso bila le slučajna in posledica različnih metod dela, da je šlo torej za ustvarjanje in ne merjenje javnega mnenja. Rezultate raziskav Ninamedie zadnja leta objavljata tudi združujoča se Dnevnik in Večer in tednik Mladina. A ker so to zasebni mediji, za katere je znano, da sodijo bolj na levo, tam to ni tako sporno.
Za javni zavod RTVS, ki ga plačujemo vsi in je v lasti države, pa je dogajanje nerodno. Odgovor, kako sodelovanje in verodostojnost Ninamedie, ki še poteka, ocenjujejo danes, še čakam.