Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prisilnega se je izkazalo za pravo katastrofo Golobove vlade. Država mora iz svojega proračuna v zdravstveno blagajno dodati kar pol milijarde evrov. Poleg tega je nevzdržen tudi pokojninski sistem.
Če si pogledamo letno poročilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2024, lahko vidimo, da je iz naslova OZP prikapljalo 623.753.880 evrov, torej približno 624 milijonov evrov. S preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je tako nabralo manj sredstev, kot se jih je leto prej, ko je bilo plačevanje prostovoljno. Leta 2023 so namreč zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali po poročanju Dnevnika skupaj zbrale 636 milijonov evrov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlika je torej kar 12-milijonska.
Ob teh številkah mora država iz proračuna dodatno plačevati še okoli pol milijarde evrov, da sistem, ki se potaplja, ostaja kolikor toliko vzdržen.
Obvezni zdravstveni prispevek seveda niti slučajno ni nižji, saj se je marca letos zvišal s 35 evrov na 37,17 evra, pri čemer pa je zanimivo, da so oblastniki v prvi vrsti šli v preoblikovanje dopolnilnega zdravstvena zavarovanja v obveznega, da preprečijo dvig cene. Zavarovalnica Generali je namreč med prvimi napovedala dvig cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za deset evrov. Kot razlog za to je navedla neugodne trende na področju zdravstvenih storitev (rast cen zdravstvenih storitev in rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu). Ko pa so tudi druge zavarovalnice pričele izpostavljati nujo po povišanju vplačanega zneska, je pričel premier javno izražati dvom v omenjene izračune, zavarovalnice so začeli obtoževati, da želijo kovati neznanske dobičke. A Inštitut za ekonomska raziskovanja je tedaj prišel do enakega zaključka, da 35 evrov predstavlja prenizek prispevek in da bo to pripeljalo do stanja, ko bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) primanjkljaj nad 100 milijonov evrov. Ker pa je vlada aprila 2023 šla v zamrznitev višine dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bila ta na koncu primorana zavarovalnicam Generali, Vzajemna in Triglav zagotoviti še povrnitev škode v obliki izplačila v skupni vrednosti 33,5 milijona evrov.
“S preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bomo dosegli dva cilja: preprečili bomo podražitve in ne bo več dobičkov zasebnih zavarovalnic z naslova zdravstvenih zavarovanj. To sta bila tudi osnovna razloga za ta korak. […] Ta vlada bo dosegla cilje, ki so v korist ljudi. Vse ostalo je iskanje razlogov, zakaj ne bi šli v to,” je navajal premier ob najavi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A uvedba novega davka je več kot očitno prinesla le še dodatno breme za proračun, hkrati pa je jasen pokazatelj zgrešenosti politike trenutne vlade.
Tudi pokojninski sistem nevzdržen
Ob vsem tem moramo seveda opozoriti še na zanimiv podatek, ki ga je na četrtkovi nujni seji komisije za nadzor javnih financ delila državna sekretarka na ministrstvu za finance mag. Saša Jazbec. Poleg tega, da je omenila, da gre za transfer ZPIZ, da lahko ta izplačuje svoje obveznosti, milijarda 400 letno, in ne več milijarda, je omenila, da gre več kot 500 milijonov evrov v zdravstveno blagajno, da lahko vsi plačujemo nižji obvezni zdravstveni prispevek.
A. H.