Po tem ko se je preobremenjena ribiška ladja prevrnila in potonila v Jonskem morju pri grškem polotoku Peloponez, je umrlo najmanj 79 migrantov, več sto jih je pogrešanih in je le malo možnosti, da so preživeli. Po zadnjih podatkih je pristojnim službam uspelo rešiti 104 ljudi, reševanje je precej otežil močan veter.
V sredo zjutraj se je zgodila ena najsmrtonosnejših ladijskih nesreč v Evropi v zadnjih letih. Medtem ko se mukotrpno iskanje preživelih nadaljuje, je Mednarodna organizacija za migracije sporočila, da menijo, da je bilo na krovu 25 do 30 metrov dolgega plovila okoli 750 ljudi. Agencija ZN za migracije je ocenila do 400 potnikov, medtem ko Grčija ni želela špekulirati o številu potnikov. Ladja je odplula iz Libije, uradnik ministrstva za pomorski promet, ki je želel ostati anonimen, pa je povedal, da je bila večina na krovu iz Afganistana Egipta, Sirije in Pakistana, namenjeni pa so bili v Italijo.
A boat carrying migrants capsized off the coast of #Greece. The number of victims may be in the hundreds.
The ship was heading from #Libya to #Italy. There were about 700 illegal migrants on board.
Officially known about 80 dead. More than 100 people were rescued. pic.twitter.com/Lhm7aKWrDo
— NEXTA (@nexta_tv) June 15, 2023
“Od jutra pri Pilosu poteka obsežna reševalna operacija, potem ko se je prevrnila ribiška ladja z velikim številom migrantov na krovu,” je sporočila obalna straža. Pri reševanju sodelujejo patruljni čolni obalne straže, zračne sile, fregata grške mornarice, šest tovornih ladij in več drugih plovil na območju. Iskanje pogrešanih in reševanje se bo po navedbah tiskovnega predstavnika obalne straže s pomočjo svetlobnih raket nadaljevalo tudi ponoči. Po poročanju grških medijev naj bi v bolnišnico doslej prepeljali nekaj manj kot 30 ljudi.
Grška obalna straža je sporočila tudi, da je nadzorno letalo Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) v torek popoldne opazilo ladjo, vendar naj bi potniki “zavrnili vsakršno pomoč”. Dodala je še, da nihče na krovu ni nosil rešilnega jopiča. V luči tragedije je urad začasnega grškega premierja Joanisa Sarmasa v državi razglasil tridnevno žalovanje. Ob tem je sporočil, da je grški narod v mislih “z vsemi žrtvami neusmiljenih tihotapcev, ki izkoriščajo človeško nesrečo”.
Nesreče čolnov in ladij z migranti na krovu so sicer v Grčiji razmeroma pogoste. Najhujša tovrstna tragedija se je v državi zgodila junija 2016, ko je bilo po podatkih francoske tiskovne agencije AFP na seznamu mrtvih ali pogrešanih najmanj 320 ljudi. IOM je doslej letos v vzhodnem Sredozemlju zabeležila 48 pogrešanih migrantov.
Libijske tihotapske mreže
Grčija je ena glavnih poti v Evropsko unijo za begunce in migrante z Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Odkar je prejšnja konservativna vlada Kyriakosa Mitsotakisa uvedla strožji nadzor v migrantskih centrih v državi, pa se vse več ljudi odloča za daljšo pot po morju iz Turčije v Italijo prek Grčije. Grško ministrstvo za migracije krivdo pripisuje mednarodnim tihotapskim mrežam.
Sara Kovač