Ameriški biro za tržne analize (U. S. Census Bureau) je septembra izdal poročilo o revščini v letu 2014 za ZDA. Otroci predstavljajo kar tretjino revne populacije, kar je zastrašujoč podatek predvsem zato, ker nad svojim socialno-ekonomskim položajem nimajo prav nobenega nadzora. Otroci, ki odraščajo brez očeta, doživijo revščino štirikrat pogosteje od tistih, ki živijo v družini z očetom in mamo.
Glede na zaskrbljujoč delež otrok v revščini je potrebno podrobneje pogledati, kateri so ključni dejavniki, ki so odgovorni zato, da se ti otroci znajdejo v revščini. Po podatkih analize omenjene raziskave so najpomembnejše ugotovitve naslednje:
- Otroci v družini, kjer je oče odsoten, doživijo revščino štirikrat pogosteje v primerjavi z otroki, kjer sta prisotna oba starša.
- V družinah, kjer je oče odsoten, živi skoraj polovica otrok v revščini (46,5 %) v primerjavi z družinami, kjer sta prisotna oba starša in živi v revščini 10 odstotkov otrok.
- Slika je najslabša za najmlajše. V družinah, kjer je oče odsoten, živi v revščini več kot polovica otrok, starih manj kot 6 let.
Oče in mama, najboljše za otroka
Edini dolgoročno učinkovit način reševanja problematike otrok, ki živijo v revščini, je gotovo iskanje rešitev za povečanje družin, v katerih sta prisotna oče in mama. Kulturna norma klasične družine kot enote obeh staršev (mame in očeta) ter otrok pa je v zadnjem času še posebno ogrožena; iz vrednostnega sistema določenih ljudi je ponekod že praktično izpadla.
Delež porok mladih parov, starih med 18 in 32 let, je skozi zadnje štiri generacije drastično padel s 65 na zaskrbljujočih 26 odstotkov. Prav tako se skozi leta viša starost, pri kateri se mladi poročajo. Ta je v zadnjih generacijah narasla s 24 na 29 let za moške in 27 let za ženske. Delež otrok, ki se rodijo neporočenim staršem, je večji kot kadarkoli, najvišje je tudi število ločitev in enostarševskih družin. Kljub temu da navedeni podatki veljajo za ZDA, je v Sloveniji slika skoraj zrcalna.
Za otroke gre!
V družbi, kjer so ekonomski in socialni dejavniki v ospredju pred klasičnimi družinskimi vrednotami, pogosto pozabljamo na otroke, ki trpijo posledice sprememb teh kulturnih norm. Odsotnost očeta je v današnjem času že praksa stalnica, otroci v takšnih družinah pa poleg večjega tveganja za revščino utrpijo še mnoge psihološke posledice. Za optimalen razvoj otroka sta potrebna tako oče kot mati – kar lahko otroku da mati, mu oče ne more, in velja tudi obratno.
Mnoge faze otrokovega razvoja so odvisne od vloge in vpletenosti obeh staršev, zato je mnogo otrok v družini z odsotnim očetom prikrajšanih za možnost zdravega psihofizičnega razvoja. Če k temu prištejemo še veliko večjo verjetnost odraščanja takšnega oz. teh otrok v revščini, postane še bolj očitno, kako zelo pomembna je družina očeta, matere in otrok.
A. D.