Pravnica in nekdanja novinarka Nataša Pirc Musar, ki sicer skupaj z možem Alešem Musarjem velja za veliko zmagovalko slovenske privatizacije, je bila ena izmed gostij na nedavni razpravi o medijski svobodi in vladavini prava, kjer je evropska poslanka Sophie in’ t Veld poskrbela za cenzuro premierja Janeza Janše, potem ko ni želela predvajati posnetka, ki je bil poslan vnaprej. Kaj kmalu je postalo jasno kot beli dan, da tehničnih težav ni bilo. Kot “strokovnjak” za medije Marko Milosavljević je tudi Pirc Musarjeva poskrbela za lansiranje dokazanih neresnic pred evropsko javnostjo. Na svojem Twitter profilu je zapisala, da je njen nastop pred odborom Evropskega parlamenta, nekoliko vznemiril vladne kroge. “Med drugim sem dejala, da vladnemu nezadovoljstvu nad posameznikom sledi osebna diskreditacija v vladnih medijih, nato pa stampedo na družbenih omrežjih.”
“Nataša Pirc Musar in Aleš Musar sta si kot sodelavca na račun davkoplačevalcev na tak ali drugačen način nabrala ogromno premoženje, na zelo sumljive in sporne načine, o katerih se je v preteklosti mnogo pisalo. Pa vendar se jima zaradi nedelovanja slovenskega sodstva ni skrivil niti las na glavi. In danes tako močno kompromitirana oseba, ki bi morala slovenski javnosti pojasniti, od kje njeni družini in širši rodbini milijonsko premoženje, Nataša Pirc Musar, brez težav podaja v Bruslju izjave, ki so v škodo državi in nam državljanom,” poroča medij V Fokusu.
Glede na to, da je Pirc Musarjeva zavajala z besedami o tem, da je bila na novinarskih konferencah v zvezi z epidemijo omejena prisotnost novinarjev preko elektronskega dostopa in da je UKOM celo prepovedoval pogovore z določenimi novinarji, ne čudi, da ji UKOM ni ostal dolžan. Tam so namreč negirali vse izjave, ki ne pijejo vode. Kakorkoli, očitno pravnica meni, da je dosegla zmago. Zapisala je namreč: “Predstavitev v Evropskem parlamentu sem zaključila z besedami: “Kadar v razpravi preberem kaj o svoji obleki, frizuri ali teži, vem, da sem zmagala.” Na hitro sem preletela komentarje pod na začetku omenjenimi članki. Očitno mi o tej temi ni več treba diskutirati. #zmaga“
Predstavitev v Evropskem parlamentu sem zaključila z besedami: "Kadar v razpravi preberem kaj o svoji obleki, frizuri ali teži, vem, da sem zmagala." Na hitro sem preletela komentarje pod na začetku omenjenimi članki. Očitno mi o tej temi ni več treba diskutirati. #zmaga
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) March 27, 2021
Spomnimo. Javna RTV Slovenija je na račun plačnikov prisilnega RTV prispevka, nesojeni direktorici Nataši Pirc Musar izplačala 70 tisoč evrov zaradi nezakonito izpeljanega postopka imenovanja direktorja. Če se je ob tej novici (iz leta 2019) navadnim državljanom upravičeno zdelo, da gre za previsok znesek na račun plačnikov prisilnega RTV prispevka, pa se s tem ni strinjala Pirc Musarjeva, ki je zagovarjala prepričanje, da je odškodnina ustrezna oziroma prenizka. Na Twitterju je namreč zapisala: “Meni se zdi ustrezna, celo prenizka.“
Časnik Finance je leta 2013 poročal o tem, da so podjetja Aleša Musarja upnikom (državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG) odnesla štiri milijone evrov. Podjetje S. T. Hammer, ki ga je tedaj vodil mož Pirc Musarjeve, je po njihovih ugotovitvah iz družbe HTG izčrpal najmanj štiri milijone evrov in pri tem domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo. “S preprodajo deležev lastnih podjetij je Aleš Musar oziroma S. T. Hammer (kjer je direktor in tretjinski lastnik) pridobil 4,1 milijona evrov kupnine, kapitalske izgube in druge škode pa je pokril sežanski HTG, ki ni v stoodstotni lasti Musarjevih družb,” so zapisali.
Reporter je leta 2008 razkril, da je mož tedanje informacijske pooblaščenke, tekom tranzicije postal milijonar na račun privatizacije. Takrat je priznal, da predstavlja tretjinskega lastnika offshore družbe S. T. Hammer Ltd. s sedežem na Kanalskih otokih. Kanalski otoki sicer spadajo med britanske otoke, ki se nahajajo ob francoski obali Normandije. Na začetku leta 2008 je preko istoimenske firme postal skoraj stoodstotni lastnik družbe z imenom Strenia. Ta se je do leta 2006 imenovala SCT Strojegradnja. Aktiva Invest je sicer že pet let pred tem Musarju prodala večinski delež družbe Strenia. Med drugim so tedaj še zapisali, da je njegovo ime mogoče zaslediti tudi v drugih podjetjih. Kot primer so navedli kovinarsko podjetje Imko Projekt.
Vse do naložb v Črni gori
Leta 2013 so se Finance poglobile v premoženje Aleša Musarja. V članku z naslovom “Skrivnost premoženja Aleša Musarja” so uvodoma zapisali, da upravlja podjetja, ki imajo v naši državi premoženje v višini preko 70 milijonov evrov. Ob tem so dodali, da je ob tem potrebno razumevanje, da to premoženje ni njegova last, ampak, da s tem premoženjem le upravlja. “Tržna vrednost njegovega deleža po naši zelo grobi oceni znaša od pet do deset milijonov evrov,” so tedaj zapisali.
V nadaljevanju članka pojasnjujejo Musarjevo trditev, da je družba s sedežem na Kanalskih otokih, lastnica ljubljanskega finančnega holdinga S. T. Hammer. Med drugim razkrivajo njegovo poslovno pot in sicer, kako je najprej prevzel nekaj slovenskih podjetij, nato pa se je postopoma podal na Balkan, kjer je kupil več deležev družb za upravljanje v Črni gori in BIH. “Naložbe teh družb oziroma skladov so bile nato delno usmerjene v Slovenijo. Skladom ali pa družbam v skladih je bilo prodanih tudi več naložb S. T. Hammerja. S tem se je ta družba delno razdolžila, Musar pa je prodane družbe še vedno lahko upravljal.”
V času pisanja članka so razkrili še naslednje: “Musar je direktor družb S. T. Hammer, Ekostar, Balkan Re, Net pro shop in Net produkcija (v strukturi lastništva se pojavlja njegova žena in ne on). Poleg tega pa je še nadzornik sežanske turistične družbe HTG in proizvajalca plastičnih izdelkov Plama-pur. Aleš Musar je tudi predsednik upravnega odbora črnogorske družbe za upravljanje Moneta, ki je s svojimi skladi večinska lastnica novogoriškega holdinga AG (nekdanja Agrogorica), in s tem obvladuje še tri velika slovenska podjetja: izdelovalca plastičnih izdelkov Plama-pur, kjer ima AG polovični delež, kamniško izdelovalko konzervirane zelenjave Eta ter izdelovalca gradbenih strojev Strenia IND.”
S. T. Hammer je bil ustanovljen leta 2002. Leta 2003 je kupil večinski delež SCT Strojegradnje (ta se je kasneje preimenovala v Strenio). Leta 2006 je sledila pot na Balkan, kjer so bili kupljeni večji deleži v skladih ZIF BLB iz Banjaluke, IF Fortuna iz Bihaća in ZIF Jahorina Koin s Pal ter ZIF Privrednik. Čez štiri leta je bil kupljen še delež v družbi za upravljanje Moneta iz Črne gore.
Pri Financah so Musarja povprašali, čemu iz tujine vlaga v Slovenijo, ter pod kakšnimi pogoji bi kapital prenesel nazaj v državo. Povedal je, da si v skladih, kjer imajo vpliv pri lastniški sestavi ali upravljanju, prizadevajo za uravnoteženje portfelja (po panogah kot tudi geografsko). “Ta prizadevanja so razvidna iz javno objavljenih letnih načrtov poslovanja, ki v splošnem predvidevajo povečanje deleža naložb zunaj matičnih držav skladov. Med njimi je najbolj uspešen sklad ZIF Moneta, ki ima zunaj Črne gore 41 odstotkov vseh naložb. Moneta je bila prvi črnogorski sklad, ki se je preoblikoval v skladu z novim zakonom o investicijskih skladih,” je navedel.
Ogled prenovljene vile Ruska daca, razglašene za kulturni spomenik lokalnega pomena. Lastnik Aleš Musar (Foto: STA)
Glede prenosa lastništva v državo je zatrdil, da ne vidijo razloga za ozko razmišljanje in koncepte. Po njegovih besedah se je do sedaj kot ključno izkazalo ohranjanje širine v vseh pogledih. “Delež naložb v Sloveniji je že zdaj precejšen, skladi iz drugih držav pa imajo v naložbeni politiki predviden večji del naložb na svojem domačem trgu. Navzočnost v tujini se je pokazala tudi za izjemno koristno pri pridobivanju partnerjev in finančnih virov. Pri zadnji dokapitalizaciji družbe AG je tako z milijonom evrov sodeloval sklad v upravljanju švicarske banke Julius Baer. Z vidika individualnih vlagateljev pa velja, da so lastniki družb obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bomo kdaj prodali svoje delnice v S. T. Hammerju Ltd., bomo davek na kapitalske dobičke plačali v Sloveniji.”
Kot lahko vidimo, sta zakonca Muser več kot podjetna, a očitno to Pirc Muserjeve, ki je sicer tudi solastnica odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o., ne zaposluje dovolj, da se ne bi še vmešavala v aktualno politično dogajanje in naokrog trosila zavajajočih navedb glede stanja medijske svobode v državi. Nekateri se blatenju vlade in s tem premierja očitno ne zmorejo odpovedati. Nedvomno bi bilo v tem času precej bolj primerno, če bi se ukvarjali s spodbujanjem spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije, da bi se lahko čimprej vrnili v življenje, ki smo ga poznali pred epidemijo.
Sara Kovač