Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v 71. členu določa, da so zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Očitno pa se bodo lahko zaposleni v javnem zavodu Lekarna Ljubljana najverjetneje kar obrisali pod nosom glede prejetja dodatka za celotno obdobje, ko so delali v tveganih okoliščinah.
Na naše uredništvo je klicala bralka, ki je v eni izmed lekarn zasledila, da zaposleni v Lekarna Ljubljana, kjer je direktor Marjan Sedej, sicer dober prijatelj ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ne bodo dobili dodatka za delo v času koronavirusa, ker menda niso zdravstveni delavci. “Zaposlenim naj bi tako dejali vodilni, nihče pa naj ne bi upal ugovarjati. Očitno bodi vodilni ta denar obdržali zase,” je prepričana.
Na čelu Lekarne Ljubljana, ki jo je ustanovila MOL, je Sedej iz Jankovićevega ožjega kroga. Njegovo imenovanje na direktorsko mesto je burilo duhove, saj je znan iz različnih korupcijskih afer. Takrat je skupina mestnih svetnikov (NSi) v izjavi za javnost navedla, da je imenovanje Sedeja predrzno, saj je KPK že pokazala na sporne posle med različnimi mestnimi podjetji, družbo KLM (katere večinski lastnik je bil z 62 odstotki Janković, Sedej pa član uprave) in Jankovićem.
Za marec in april izplačali dodatke v skladu s kolektivno pogodbo
Informacijo, ki nam jo je posredovala bralka, smo se odločili preveriti, zato smo na zavod Lekarna Ljubljana naslovili novinarsko vprašanje, kjer smo jih povprašali glede dodatkov za zaposlene. Ti so nam odgovorili, da so na podlagi pozitivnega mnenja obeh reprezentativnih sindikatov v JZ Lekarna Ljubljana sprejeli sklep o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah, v skladu z 11. točko 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. “Tako smo že izplačali dodatek za meseca marec in april. Prejeli so ga vsi zaposleni, ki so opravljali delo in naloge v nevarnih pogojih dela,” so zatrdili in ob tem pripisali, da pa je bil na skupščini Združenja mestnih občin sprejet sklep glede dodelitve dodatkov po 71. členu interventnega zakona (ZIUZEOP), ki določa, da lekarne iz tega naslova ne bodo prejele nobenih sredstev.
Na tem mestu se poraja vprašanje, kako to, da je bila na Združenju mestnih občin sprejeta takšna odločitev, da zaposleni ne bodo dobili dodatka za čas trajanja epidemije. 71. člen namreč nikjer ne določa, kdo naj ne bi bil upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Dejstvo je, da so bile lekarne tekom epidemije vseskozi odprte iz Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) pa izhaja, da je “namen lekarniške dejavnosti zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu. Lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtske obravnave za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja.”
Lekarniška dejavnost je sodeč po 5. členu ZLD-1 javna zdravstvena služba, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov. Kot lahko vidimo je iz določb zakona več kot očitno, da je lekarniška dejavnost namenjena podpori zdravstveni dejavnosti. Glede na to, da zavod Lekarna Ljubljana predstavlja javni zavod, je smiselno opozoriti tudi na vsebino 4. odstavka 71. člena ZIUZEOP, ki navaja: “V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.”
Sodeč po zakonu torej o višini dodatka odloča direktor zavoda Sedej. Kako to, da torej Sedej, ki velja za velikega prijatelja ljubljanskega župana Jankovića, ni vplival na odločitev na Združenja mestnih občin? Konec koncev pa je tudi Mestna občina Ljubljana tista, ki je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ljubljana ustanovila največji javni lekarniški zavod v naši državi. Ima morda naša bralka prav in bo denar šel v roke nekoga drugega ali pač ne?
Hana Murn