“V Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah (nekdanji RCOU) poteka svečana obeležitev združenja VOS ob 34. obletnici zgodovinskega zasedanja poslanskega kluba DEMOS, ki je poenotil takratne poslance/poslanke in tako omogočil razpis plebiscita o samostojnosti Slovenije,” je sporočil dolgoletni diplomat in politik Jelko Kacin.
V Poljčah je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve – VSO v nabito polni dvorani obeležilo 34. obletnico odločitve o slovenski samostojnosti.
Dogodek je bil organiziran v avditoriju Nato centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Slovesnosti se je udeležilo več vidnih političnih osebnosti, denimo Jelko Kacin, Dimitrij Rupel in Branko Grims.
(ZDAJKAR) Slovesnost ob 34. obletnici odločitve o slovenski samostojnosti ”POLJČE 1990-2024”, ki jo organizira @VSO_Slovenija. Avditorij @NATO Centra odličnosti za gorsko bojevanje v #Poljče. pic.twitter.com/Bi4PNvTBk8
— Joze Biscak (@JozeBiscak) November 9, 2024
Danes sem bil slavnostni govornik na Slovesnosti VSO ob 34. letnici odločitve o slovenski samostojnosti v Poljčah.
Prepolna dvorana in hvala vsem, ki ste prišli! Hvala tudi za izjemen aplavz: “Prihodnost ne pripada globalistom; prihodnost pripada domoljubom! Bog Vas živi!” 🇸🇮 pic.twitter.com/KaVJIYphpH— Branko Grims (@BrankoGrimsX1) November 9, 2024
Odločitev za plebiscit je bila pravzaprav presenetljiva zlasti zaradi dejstva, da so še kakšen teden pred tem v Demosu razmišljali o drugačnem načrtu: najprej sprejeti novo ustavo, ki bo zagotovila samostojnost Slovenije, ter o njej odločiti na naknadnem ustavnem referendumu. Prve javno objavljene teze za novo ustavo so se pojavile že v začetku leta 1988 v Časopisu za kritiko znanosti, sledil je nastanek t. i. ustavnega gibanja v letu 1989 (Zbor za ustavo).
Vendar je po prvih večstrankarskih volitvah 1990 projekt nove ustave zamujal, zaradi zaostrene situacije v razpadajoči Jugoslaviji – kninska kriza avgusta 1990 ter sočasno nastajanje slovenske vojske v popolni tajnosti ob sprejemanju ustavnih amandmajev na področju obrambe – je postalo jasno, da bo treba uporabiti plan B, to pa je splošno ljudsko izrekanje.
Plebiscit je že spomladi 1990 prvi predlagal podmladek tedanje Socialdemokratske stranke Slovenije, oktobra istega leta pa so ta predlog podprli opozicijski socialisti. Demos sprva ni bil navdušen, tudi informacije o tem, kaj o samostojnosti Slovenije meni mednarodna politika, niso bile spodbudne. Vendar je bil vodja Demosa dr. Jože Pučnik vztrajen, češ, dajmo jih presenetiti, Jugoslavija že razpada na pašaluke, kmalu bo vsaka republika imela svojo armado.
Interni posvet Demosa (brez navzočnosti medijev) je tako prinesel pomembno odločitev, ki jo je Pučnik še isti večer prinesel v javnost, češ da bo plebiscit 23. decembra 1990. Temu je seveda sledil oster odziv predsednika predsedstva RS Milana Kučana in strank tranzicijske levice, ki so postavljale ostre pogoje za veljavnost referenduma. Sporazum o plebiscitu je bil med strankami sklenjen slab mesec po sestanku v Poljčah, 6. decembra 1990 (več – tukaj).
Domen Mezeg