Voditelja Srbije in Kosova se bosta srečala vpričo vse večjih napetosti med obema državama. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti se bosta sestala na dialogu med Prištino in Beogradom, ki ga bo vodil vodja EEAS Josep Borrell in se bo začel ob 10.30. Že včeraj se je z obema voditeljema srečal posebni predstavnik EU Miroslav Lajčák.
V zadnjih mesecih so se napetosti v regiji razplamtele, kar je sprožilo preplah v Bruslju in Washingtonu. V središču trenutnih trenj so avtomobilske registrske tablice in osebne izkaznice – vlada v Prištini uvaja nov zakon, ki bi od Srbov na severu Kosova dejansko zahteval uporabo kosovskih tablic in izkaznic namesto tistih, ki so jih izdali Srbi. To se morda zdi trivialno – toda v krajih z dolgotrajnimi etničnimi napetostmi so takšni dokumenti simbolnega pomena.
NATO obe strani poziva k zadržanosti
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je v sredo na sedežu Nata ločeno srečal z obema voditeljema, je obe strani pozval, naj se izogibata eskalaciji. “Vse strani pozivam k zadržanosti in izogibanju nasilju,” je dejal. “Medtem ko so se razmere na terenu izboljšale, je odgovornost vseh strani, zlasti uradnikov iz Beograda in Prištine, da preprečijo ponovno eskalacijo.”
Toda Stoltenberg je dejal, da je Nato, ki ima na Kosovu nameščenih skoraj 4000 vojakov in je v zadnjih mesecih povečal svojo prisotnost, pripravljen okrepiti vojaške sile, če bo potrebno. Pravi, da njihova prisotnost sama po sebi pomaga stabilizirati regijo in preprečiti stopnjevanje napetosti. Vojaki pod vodstvom Nata so ob podpori helikopterjev nadzorovali odstranitev cestnih zapor, postavljenih v znak protesta proti novim zakonom v začetku tega meseca.
Povečana nevarnost eskalacij
Kosovski premier Kurti je danes dejal, da “obstaja povečana nevarnost” eskalacije v regiji. Izrazil je upanje, da bodo sile za Kosovo pod vodstvom Nata preprečile “vsako ponovitev teh cestnih zapor, ki ovirajo svobodo gibanja, pa tudi varnost naših policijskih sil in državljanov.”
Putin neti napetosti
Ruska vojna v Ukrajini je situaciji dodala novo razsežnost. Ruski predsednik Vladimir Putin svoje napade na Ukrajino že dolgo primerja z Natovim bombardiranjem Jugoslavije in podporo Kosovu. Medtem je nadaljnji odnos Beograda z Moskvo razjezil EU, pri čemer je Kurti pred kratkim Vučića označil za “malega Putina”. Srbija je zavrnila govorice, da je preblizu Kremlju, čeprav je ena od edinih evropskih držav, ki se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Moskvi, saj ruski državljani gravitirajo v državo Zahodnega Balkana od začetka invazije. Že dolgo je jasno, da Putin, pa tudi prejšnji voditelji Rusije Srbijo vidijo kot svojo enklavo na Balkanu.
Širjenje EU ključno
EU ima kljub trenutnim težavam velik vpliv na današnje pogovore. Navsezadnje sta tako Srbija kot Kosovo na poti pristopa k EU in želita končno postati članici EU. Toda z novimi pravicami pride tudi odgovornost. Številni Srbi so postali razočarani nad počasnim tempom pristopnih pogajanj z EU – tše bolj o bi morda Bruselj utegnil obžalovati, če bi zamik pristopnih pogajanj Beograd približal Moskvi.
Medtem pa več držav EU še vedno ne priznava Kosova, kar je očitno ogromen kamen spotike pri njegovih težnjah po članstvu v EU. Današnje srečanje bo morda pomagalo ublažiti trenutne napetosti v regiji, vendar ne pričakujte nobenega preboja glede dolgoročnih vprašanj, s katerimi se soočata Srbija in Kosovo.
Andrej Žitnik