Izvršilni odbor NSi je z žalno sejo počastil spomin na častnega člana stranke, nekdanjega poslanca, ministra in veleposlanika, prevajalca, pesnika in pisatelja Andreja Capudra, ki se je poslovil pred tednom dni v 76. letu starosti. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev in velik intelektualec, je dejal predsednik NSi Matej Tonin. Bil je odličen poznavalec svetovne literature, v svojih izjavah pa zelo duhovit in iskriv, tudi luciden in ostrih misli, je poudaril Tonin.
Na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je 30 let predaval zgodovino francoske književnosti, je bil po njegovih besedah med najbolj cenjenimi profesorji. Zapustil je bogato literarno dediščino na čelu s slovenskim prevodom Dantejeve Božanske komedije, ki ji je namenil deset let življenja.
“Moli in delaj”
Kot je spomnil Tonin, se je po osamosvojitvi Slovenije, h kateri je veliko pripomogel, za kratek čas podal v politiko, vseskozi pa je bil povezan s krščanskimi demokrati in kasneje z NSi, ki jo je soustanovil z Andrejem Bajukom. Bil je poslanec in minister za kulturo v osamosvojitveni vladi, nato veleposlanik v Parizu in Rimu, od koder se je vrnil s knjigama Pariški dnevnik in Rimski soneti. Po njegovem mnenju je bil vseskozi buden opazovalec aktualnega družbenega dogajanja. S svojo neposrednostjo ni ovinkaril, bistvo zadeve pa je znal povedati v enem stavku, je poudaril aktualni predsednik NSi. Izpostavil je tudi rek Ora et labora (Moli in delaj), ki ga je Capuder izrekel v Stični in z njim vznemiril javnost, a se je po Toninovih besedah izkazalo, da njegovega mojstrskega in domišljenega govora niso niti v celoti prebrali, kaj šele razumeli.
Evropski poslanec NSi in nekdanji predsednik slovenske osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je izpostavil, da je odšel šesti minister osamosvojitvene vlade, ki je “veliko dal kot mislec, pesnik, pisatelj, prevajalec, profesor, politik in diplomat. Če ne bi storil nič drugega, kot prevedel Božansko komedijo, bi si zaslužil častno mesto v slovenskem panteonu”. Po njegovem mnenju je bil Capuder mojster besede in iskalec resnice, v politiko pa je vstopil precej pred demokratizacijo – kot pisatelj. V knjižnem prvencu Bič in vrtavka je leta 1975 med drugim omenil veliki pokol in knjiga je morala s polic.
“Zanimala ga je resnica, ne politična linija, od takrat je bil prištet med disidente in tak se je oglašal tudi v celovškem Zvonu. Tak se je s svojo intelektualno odličnostjo, širokim obzorjem in izrednim poznavanjem duhovnih in miselnih tokov Evrope pridružil krščanskim demokratom,” je dejal Peterle. Po njegovem mnenju je bil “mož ostrega uma, jasne in kritične besede”, ki “si ni pustil natikati očal z dioptrijo oblastnega ali všečnega glavnega toka”. “Ne bi rekel, da je bil nerazumljen. Dobro so ga razumeli, zato ga niso sprejeli. Takih zlasti totalitarni sistemi ne prenesejo. Takih praviloma tudi ne nagrajujejo, vendar brez njih ni napredka. Samotni jezdeci pišejo večkrat za čas, ki šele pride.”
C. Š.