V Posočju so v manj kot desetih dneh zabeležili štiri napade zveri na drobnico, tri na planini Starijski vrh nad Kobaridom in enega v neposredni bližini vasi Sedlo v Breginjskem kotu. Za tri je odgovoren volk, za enega najverjetneje šakal, skupno so našli 11 ubitih ovc in eno jagnje. Rejci opozarjajo, da zaradi pokolov izgubijo tretjino čred.
Škodo si je že ogledal ocenjevalec Zavoda za gozdove, ki je v dveh primerih potrdil napad volka, prisotnost šakala pa bodo potrjevali z gensko analizo, ki traja 14 dni.
Kot je novinarjem povedal predsednik Pašne skupnosti Starijski vrh Matej Lednik, so napadi volkov in šakalov na planini Starijski vrh postali stalnica v zadnjih petih letih. Lani je bil problematičen šakal, leto pred tem volk, ki je obširneje moril že leta 2019. Že tedaj, pa tudi lani in predlani, je skupno število pokončanih in pogrešanih ovc doseglo okoli tretjino črede, ki so jo imeli na začetku sezone. Zadnji napad se je zgodil v sredo v vasi Sedlo, kjer je volk v bližini hiš ubil tri odrasle ovce in jagnje. Čreda in število ovčjerejcev na planini se tudi zato stalno nižata. Leta 2019 so na planino gnali 244 ovc, letos 149. Še pred dvema letoma je bilo v pašni skupnosti 15 ovčjerejcev, letos jih je osem.
Na planini pasejo mesno drobnico na alpski način, torej brez zaščitnih ograj in psov, saj sta obe obliki varovanja za tisto območje neprimerni, kar so ob obisku pred leti po zagotovilu Lednika ugotavljali tudi strokovnjaki. Varovanje s psi je zaradi prehodnosti planine, ki jo prečijo dve kolesarski in planinska pot, nevarno za obiskovalce, še dodaja Lednik.
Volk je kot zaščitena vrsta pod pristojnostjo ministrstva za naravne vire, šakal pa je od leta 2014 lovna vrsta, v dvoletnem načrtu za Triglavsko lovsko-upravljavsko območje je predviden odvzem 14 osebkov. Lov nanj je odprt od 1. julija, do tedaj škodo, ki jo povzroči, vrača ministrstvo za kmetijstvo, nato pa lokalne lovske družine.
Rejci drobnice dobijo škodo povrnjeno le za najdene živalske kadavre, poroča STA. Veliko teh pa zaradi nedostopnega terena in mrhovinarjev ne najdejo, ali pa okostja nimajo več identifikacijske značke.
Po Lednikovih besedah so doslej čredo na planini pregledovali enkrat tedensko, po napadih so začeli tja hoditi na tri dni, da bi to počeli vsak dan, pa je zaradi časovne oddaljenosti in nedostopnosti nemogoče.
Sara Kovač