Državni zbor je obravnaval javni del vmesnega poročila preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank. Komisijo je vodila Mojca Šetinc Pašek. Iz stranke Gibanje Svoboda so jo izključili in ji odvzeli tudi vodenje komisije. Na njeno mesto so imenovali nekdanjo bralko poročil na komercialni POP TV Tamaro Vonta in zdajšnjo poslanko iz vrst Golobove stranke.
Preiskovalna komisija je osredotočena na opozicijske medije, ki so vzporednemu mehanizmu in globoki državi trn v peti, saj ne poročajo tako, kot si to oni želijo in velevajo. Med t. i. preiskovanci je tudi Demokracija oz. podjetje Nova obzorja, ki izdaja tednik. Poleg sta še Nova24TV in Nova hiša ter nekateri manjši spletni portali oziroma njihovi izdajatelji. Cilj komisije je šikaniranje in posledično uničenje teh medijev.
Našli sebe in svoje
Poslanec Žan Mahnič je že ob ustanovitvi preiskovalne komisije v državnem zboru dejal, “da če bodo kopali dovolj časa in dovolj intenzivno, bodo prišli do svojih ljudi”. To se je zdaj zgodilo.
Preiskovalna komisija je namreč prejšnji torek na zaprtem delu seje naletela na magnetogram tajnega zaslišanja prejšnje komisije pod vodstvom Janija Möderndorferja iz leta 2021. Ta del javnosti nikoli ni bil predstavljen, šlo pa je za tajno zaslišanje Klemena Nicolettija, nekdanjega spremljevalca Tine Gaber, ki zdaj velja za spremljevalko predsednika vlade Roberta Goloba. Še pred tem je bila osebna prijateljica Roka Snežiča, ki ga je preiskovala prejšnja komisija, pa tudi zdajšnja mu namenja veliko pozornosti.
O zdajšnji preiskovalni komisiji je prejšnji četrtek na TV Slovenija potekala oddaja Tarča, katere namen je bil dikvalificirati preiskovane medije, predvsem pa diskreditacija Slovenske demokratske stranke (SDS) in njenega predsednika. Vendar se je z razkritjem vpletenosti Tine Gaber vse obrnilo v škodo pripravljavcev oddaje in globoke države.
Gabrovo predali policiji in tožilstvu
Gabrova je namreč sodelovala s Klemenom Nicolettijem, ko je ta ustvarjal tako imenovano piramidno shemo po več državah − od Slovenije, Velike Britanije do Nigerije. Šlo naj bi za trženje nepremičnin pod imenom BeReal, so poročali v Tarči. Pri ustanavljanju podjetij v tujini mu je svetoval Rok Snežič, ki ga je Nicolettiju priporočila Snežičeva nekdanja spremljevalka (dekle) in svetovalka Tina Gaber, kot je razkril poslanec Aleksander Reberšek iz stranke NSi, ki je tudi član preiskovalne komisije. V okviru te piramidne sheme pa je neznano kam poniknilo več kot 2 milijona evrov.
Mojca Šetinc Pašek je v Tarči povedala, da se je na Tino Gaber “pač naletelo”, zadevo so morali predati policiji in tožilstvu. Mahnič pa je dejal, da je bilo prav slednje razlog za to, da je bila Šetinc Paškova izključena iz stranke Gibanje Svoboda in odstranjena iz omenjene preiskovalne komisije.
Zlorabe se niso obrestovale
Mojci Šetinc Pašek, nekdanji novinarki TV Slovenija, se tako ni obrestovalo, da je bila pri svojem (nekdanjem in zdajšnjem delu) nenehno osredotočena na stranko SDS. Pomagala ji ni niti eklatantna zloraba preiskovalne komisije, kjer so kot člana izločili poslanca Žana Mahniča, in to samo zato, ker je imel nekaj malega delnic televizije Nove24TV (po neuradnih podatkih manj kot pet). V komisiji pa sta aktivna “preiskovalca” tudi Nataša Sukič (Levica) in Soniboj Knežak (SD) iz Hrastnika, strojni tehnik, ki se v primeru preiskovanja “sprevrača” v “ekonomskega izvedenca”. Šetinc Paškova oz. komisija je po lanskih navedbah Žana Mahniča najprej zahtevala transakcijske račune od Nove24TV, Nove Hiše in Novih obzorij, nato tudi transakcijske račune vseh podjetij, ki so omenjenim podjetjem nakazovala finančna sredstva. Zahtevala je tudi vse pogodbe, po katerih so bila finančna sredstva izplačana. Mahnič je že oktobra lani napovedal, da se bo ta krog širil, dokler preiskava ne bo naletela na kakšnega Mileta Šetinca (op. Moža Šetinc Paškove), na tej točki pa se bo končala. Za zdaj do Šetinca še niso prišli, “našli” pa so Tino Gaber.
Odlazkovi, Necenzurirano, Vukovićeva
V SDS so še pred ustanovitvijo komisije predlagali, da se preiskava razširi na financiranje kampanje politične stranke Gibanje Svoboda prek Odlazkovega medijskega imperija, portala Necenzurirano in podjetja Vesne Vuković. Mahnič je takrat opozoril, da je bila Mojca Šetinc Pašek takšni razširitvi preiskovalne komisije sicer naklonjena, nato pa je bilo na zadnji seji preiskovalne komisije rečeno, da ne bi bilo higienično, če bi Šetinc Paškova preiskovala financiranje lastne stranke.
Žan Mahnič je tudi zdaj v Tarči spomnil na zahtevo po preiskavi t. i. Odlazkovih medijev in financiranja Vesne Vuković, nekdanje novinarke in zdajšnje generalne sekretarke Gibanja Svoboda. Vukovićeva je iz različnih virov na račun svojega podjetja pred volitvami prejela okoli 200 tisoč evrov. Denar je bil nakazan z računov Gen-I, Gorenja in podjetja v lasti ministra za finance Klemena Boštjančiča. Pojasnil o teh nakazilih javnost doslej še ni slišala. Mahnič pa je v Tarči dejal, da je 200 tisoč evrov “od Vesne Vuković prišlo do Gibanja Svoboda”. Spomnimo. Vukovićeva se je sprva izgovarjala, da bo nakazila in njihov namen pojasnila v kratkem, nato so njeni kolegi razlagali, da bo to pojasnila, ko “bo vprašana o tem”, zdaj pa je Tamara Vonta v Tarči razlagala, da Vukovićeva ob prejemu tega denarja še ni bila politično vpeta, kar je prazen izgovor. Nasploh pa je po Vontovem mnenju najbolje, da se o tem ne govori.
Za SDS brez dokazov in v pogojnikih
V Tarči so oddajo prejšnji četrtek naslovili Financiranje politike: Snežičevo omrežje in SDS. Uvodoma so pojasnili, da so njihovi sodelavci podrobno pregledali ugotovitve preiskovalne komisije iz kroga Roka Snežiča. V oddaji, ki jo je vodila Erika Žnidaršič, so sodelovali Soniboj Knežak (SD), Mojca Šetinc Pašek (prej Gibanje Svoboda), Tamara Vonta (Gibanje Svoboda), Žan Mahnič (SDS) in Aleksander Reberšek (NSi). Pripravljavci oddaje so govorili predvsem o “domnevnih” informacijah, uporabljali so večinoma pogojnike “naj bi”, opirali so se na podatke portala Necenzurirano. Žan Mahnič je ob tem dejal, da je ta portal namenjen obvodnemu financiranju Gibanja Svoboda in “konstantno objavlja laži”.
Kako je prihajal madžarski kapital
Pojasnil pa je tudi, kako je v času levih vlad v Slovenijo prihajal madžarski kapital. Prav slednje poskušajo naprtiti stranki SDS, Mahnič pa je dejal: “Ali veste, kdo je branil Slovenijo pred madžarskim kapitalom? Tretja vlada Janeza Janše. Banka NKBM je bila Madžarski prodana leta 2015 v času leve vlade. Banka SKB je bila Madžarski prodana leta 2019 v času leve vlade. Terme Lendava so bile prodane leta 2016 v času leve vlade. In veste, kdo je prodal Terme Lendava? Klemen Boštjančič. Takrat je bil šef Save Turizma, danes je minister za finance iz Gibanja Svoboda. Ko je prišlo v času Janševe vlade do tega, da bi Sklad New York že podpisal kupoprodajno pogodbo, da Sava več kot 40 odstotkov deleža slovenskega turizma (hotele ipd.) proda Madžarski, je vlada Janeza Janše sprejela sklep, da se uveljavi predkupna pravica. Dokapitaliziral se je Slovenski državni holding. Ustavila se je prodaja slovenskega turizma Madžarom. Mi smo to ustavljali, vi pa ste to v času svojih prejšnjih vlad prodajali.” Nadalje je Mahnič vprašal: “Od kod v gospodarstvu teza, da lahko samo lastnik dokapitalizira podjetje? Ali ne poznate nobene firme, kjer lastnik išče partnerja, kjer išče še nekoga, da vstopi v podjetje?” S tem je odgovoril tistim, ki navajajo, da je madžarski kapital pred leti prišel npr. v družbo Nova24TV, nato so to tudi dokapitalizirali in se umaknili. Pri tem pa v vzporednem mehanizmu ne vidijo, da ima v Sloveniji več medijev tuje lastnike. Ali, kot je v Tarči dejal Mahnič: Mladina ima italijanske lastnike, Finance švedske, POP TV češke ipd.
Vida Kocjan