Predstavniki vladajočih strank se dolgo časa niso zmenili za žaljive naslovnice Mladine, povezane z Janšo. Ko se je karma obrnila proti “njihovim”, so zagnali vik in krik. Na levi so se čudežno pojavile celo obsodbe starih naslovnic Mladine.
Na dlani je še en dokaz, da imamo dvokastni sistem. Prva kasta je za “ponosne naslednike”, druga pa za vse ostale. Pripadniki prve kaste si lahko privoščijo več in pogosto za nič ne odgovarjajo. Na to nas nenehno opominja ravnanje tranzicijskega sodstva.
Če si “njihov”, potem ti je vse odpuščeno, tudi 30-milijonski dolgovi (primer družine Zorana Jankovića), če pa si vodja “napačne” politične opcije, pa tik pred volitvami obujajo 20 let stare primere brez osnove. Kot rojstnodnevno darilo so seje sodišča sklicane prav na tvoj rojstni dan oziroma ženin rojstni dan (primer Janeza Janše in Urške Bačovnik Janša).
Koliko let je bilo potrebnih, da so v SD obsodili Mladinine naslovnice?
Vam pomagam: samo ena naslovnica v Demokraciji! 🤡 https://t.co/N0aaCM0NnX— Bojan Simončič (@bojansimm) December 23, 2024
Tudi sodnike, ki si drznejo soditi v nasprotju s pričakovanji nekaterih ali opozarjati na nezakonite pritiske, bolne in vklenjene v lisicah privedejo pred sodišče kot največje hudodelce (primer Zvjezdan Radonjić). Podoben odnos se kaže tudi na medijskem področju.
Na levici so bili leta in leta prizanesljivi do žaljivih naslovnic Mladine na račun Janše. Šele ob nedavni naslovnici Demokracije, na kateri so kot nacionalsocialistke upodobljene tri svobodnjakinje (Tamara Vonta, Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurevič), so se zganili.
Za konec še simbolični rek, ki ga levica ponavlja kot tibetanski molilni mlinček: “Ko so nacisti prišli po komuniste, sem ostal tiho; nisem bil komunist. Ko so zaprli socialne demokrate, sem ostal tiho; nisem bil socialni demokrat. Ko so prišli po sindikaliste, nisem spregovoril; nisem bil član sindikalistov. Ko so prišli po jude, sem ostal tiho; nisem bil jud. Ko so prišli po mene, ni bilo nikogar več, ki bi spregovoril.”
Domen Mezeg