Poslanec SDS Tomaž Lisec je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in spremembe zakona o dohodnini za znižanje obremenitev dohodkov od dela in dvig praga za kmečka gospodinjstva. Obe spremembi zakonodaje je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek v petek.
Poslanec Tomaž Lisec je uvodoma opisal stanje na področju kmetijstva in dejal, da se zadeve na področju kmetijstva naglo spreminjajo, predvsem na slabše, razmere pa so slovenskega kmeta pripeljale do točke, ko razmišlja, ali se mu še splača ostati na svoji kmetiji. Med najbolj negativnimi za slovenskega kmeta je naštel davčne blagajne, prevoznice, pa tudi nesprejemanje ukrepov za blažitev posledic žledoloma. Po besedah poslanca je zaskrbljujoča tudi evropska kmetijska politika, glede na naraščajoče trende, ko se povečujejo sredstva za migrantsko politiko, na drugi strani pa se pojavljajo ideje za zmanjševanje subvencij na področju kmetijstva.
“Če pogledamo poročilo o stanju kmetijstva za leto 2016, potem vidimo, da se je od leta 2000 do 2016 število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za petino, število ljudi, ki delajo na kmetijah, pa za četrtino. Če vemo, da se je skoraj desetkrat povečalo število birokratskih ovir v obliki zakonov, uredb in pravilnikov in da so vedno nove davčne obremenitve slovenskega kmeta, potem vemo, zakaj tako slabi učinki Židanove zakonodaje na slovensko kmetijstvo,” je dejal Lisec. Nato je povedal, da smo danes soočeni s stanjem nizkih cen kmetijskih pridelkov in proizvodov in s tem, da neto dodana vrednost pada, prav tako pa tudi proračunska sredstva za kmete. “Vse to kaže, da ne znamo pravilno udejanjiti tega, da bi slovenski kmet lahko delal, za kar je poklican, torej predvsem obdeloval slovensko zemljo,” je povedal poslanec SDS in dodal, da so jih vsi navedeni razlogi vodili v to, da so v SDS pripravili oba omenjena predloga sprememb zakonov.
V SDS so prvi pripravljeni prisluhniti slovenskemu kmetu
O predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je poslanec najprej spomnil, da je vlada junija 2016 sprejela novelo zakona, s katero se je zvišala pavšalna ocena, torej katastrski dohodek. “S tem zakonom je v prehodnih določbah določeno, da se v 2017 poveča katastrski dohodek na 40 %, v 2018 55 %, v 2019 75 %, v letu 2020 pa naj bi bil ta katastrski dohodek zaračunan 100 %. Že sedaj vidimo, da imajo že ob tem prehodnem obdobju slovenski kmetje ogromno problemov z izvajanjem tega ukrepa. Prav zato smo se odločili, da 40 % katastrskega dohodka, ki je po mnenju sedanje koalicije prehodno obdobje, ostane trajni poseg v ugotavljanje katastrskega dohodka,” je dejal Lisec. “To je eden prvih in ključnih momentov, kjer je treba slovenskemu kmetu prisluhniti in mu dati neko stabilno davčno okolje, da bi lahko preračunal, kaj in kako mu je potrebno delati, da bo sploh lahko obstal, in seveda, kakšne so njegove možnosti, da od dela preživi ali pa proizvode ponudi slovenskim prebivalcem,” je poudaril poslanec SDS.
Drugi zakon, ki temu sledi, pa je novela zakona o dohodnini, kjer so v SDS vložili kar nekaj rešitev, za področje kmetijstva pa so dvignili prag, od katerega se šteje gospodinjstvo kot kmečko gospodinjstvo in je ob tem zavezanec za plačilo dohodnine iz naslova katastrskega dohodka. Prag dvigujejo z 200 evrov na 500 evrov, število zavezancev, ki bodo prijavljali dohodke iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pa se bo skrčilo le na zavezance, ki dosegajo iz tega vira pomembnejši dohodek. Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca omenjena sprememba zaradi bistvenega zmanjšanja števila zavezancev za te dohodke pomeni bistveno racionalizacijo sistema, tako za zavezance kot za davčni organ.
C. Š.