Ponoči s petka na soboto se je zgodil fizični napad na Ljupča Zlateva, novinarja in urednika portala »Ekonomski Lider«. Napadalci naj bi bili osebni varnostniki Jordana Mijalkova, sina nekdanjega direktorja UBK(Ured za Bezbednost i Kontarazuznavanje), piše makedonski portal Infomax. Na svojem FB profilu Zlatev navaja, da je bil v petek zvečer napaden s strani osebnega spremstva sina nekdanjega direktorja makedonske obveščevalne službe Saša Mijalkova, ki je danes razvpiti poslovnež, kateremu ni tuje nezakonito delovanje, podkupovanje, zakrivanje sledi nečednih dejanj in poslovne goljufije. V objavi je Zlatev zapisal, da ne vidi druge povezave kot to, da je večkrat pisal o nečednih poslih Mijalkova starejšega. Zapisal je tudi, da se lahko zahvali le gostom nočnega lokala Tribeka, da v pretepu ni utrpel hujših posledic.
Zlatev pravi, da so mu najeti pretepači dejali »veliko napak si naredil, grešil si«, nato pa ga kljub upiranju vlekli iz lokala in ga večkrat udarili v glavo in prsni koš. Gostje in osebje lokala so mu priskočil na pomoč in pregnali nasilneže iz lokala na ulico, kjer jih je čakal naročnik napada Jordan Mijalkov.
Vzrok za napad na novinarja so najverjetneje njegovi članki v katerih razgalja nepravilnosti pri nabavi nepremičnine na elitni lokaciji ob Ohridskem jezeru. V svojih člankih novinar omenja tudi poplačilo uslug pri prikrivanju in uničevanju sledi in povezave z različnimi osebami iz makedonskega poslovnega življenja, za nameček pa še vpletenost politike od lokalne ravni pa vse do vrha, do samega nekdanjega predsednika makedonske vlade, Zorana Zaeva in njegovega družinskega in poslovnega kroga. Zaev je sicer znan kot velik prijatelj prve opozicijske dame Tanje Fajon.
Če me želite utišati, me morate ubiti!
Poleg prijav zoper osebe , ki jih že prepoznal, je obveščeno tudi veleposlaništvo ZDA, pisarno OVSE v Skopju ter veleposlaništvo Republike Slovenije (zato ker je dopisnik medija iz Slovenije).
Vzorci onemogočanja svobode pisane in govorjene besede, ko se gre sile kontinuitete in novodobni kriminal ter zlorabe, ki so nastale na pogoriščih komunizma, so očitno enaki v vseh postkomunističnih družbah. Še posebno pa je zaskrbljujoče, da se te sile medsebojno podpirajo, trepljajo po ramenih in si z dvignjenim palcem pritrjujejo in odobravajo opravljeno »humanitarno« in nesebično delo.
Demokracija.si