Medtem ko je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni v zadnjih tednih v več držav po Evropi poročalo o izbruhih ptičje gripe, so tudi v občini Ljubljana so zaznali potrjene primere ptičje gripe. Lovska zveza zato iz previdnosti odsvetuje lov na race mlakarice, ki so velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami. Državno središče za nadzor bolezni je zaradi novopotrjenih primerov sprejelo sklep s katerim določa nekatere omejitve. Domači perutnini in pticam v ujetništvu ni dovoljen stik s prostoživečimi pticami in morajo biti krmljene ter oskrbljene z vodo v zaprtih oziroma pokritih prostorih. V izogib širjenju bolezni pa je prav tako prepovedano krmljenje prostoživečih ptic. Prav tako pa ni dovoljeno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih ali drugih javnih dogodkih, razen če so organizirani tako, da je možnost širjenja virusa kar se da najbolj zmanjšano.
Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni – ECDC je v zadnjih tednih več držav po Evropi poročalo o izbruhih ptičje gripe. Med njimi so tako bile Hrvaška, Danska, Francija, Nemčija, Švedska in Združeno Kraljevstvo. O primerih okužbe pri prostoživečih pticah pa so poročali iz Belgije, Irske in Nizozemske. Ptičjo gripo so novembra ponovno odkrili tudi pri nas, medtem ko so potrdili bolezen pri dveh labodih, ki sta bila najdena v občinah Piran in Izola. Nacionalni veterinarski inštitut je pred dnevi obvestil o tretjem potrjenem primeru ptičje gripe – aviarne influence v občini Ljubljana. Lovska zveza pravi, da lov na race mlakarice predstavlja velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporočajo opustitev lova oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Zaradi ponovne pojavnosti bolezni je državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se celotno ozemlje Republike Slovenije opredeli kot območje z izrazitim tveganjem za razvoj ptičje gripe tudi pri ostalih pticah.
Domača perutnina in ptice v ujetništvu se morajo zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Domača perutnina in ptice v ujetništvu pa morajo biti krmljene in oskrbljene z vodo v zaprtih oziroma pokritih prostorih.
Oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov ptičje gripe. Voda mora biti bodisi prekuhana, filtrirana, razkužena s pomočjo UV ali v obliki kemijskih substanc, kot je denimo klor.
Krmljenje prostoživečih ptic zaradi naraščajoče nevarnosti ni dovoljeno, saj se s tem zmanjša možnost prenosa virusa
Krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno, saj se s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke. Prav tako ni dovoljeno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah, razen če se taki dogodki organizirajo in izvedejo tako, da je tveganje širjenja virusov z ptic, ki bi bile lahko okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano.
Več o bolezni ptičje gripe pa si lahko preberete na spletni strani NIJZ.
Sara Rančigaj