Župan Janković ne razume, zakaj je dobro, da priseljeni otroci tudi na hodnikih osnovnih šol skušajo govoriti v slovenskem jeziku. Po poročanju lokalnega medija naj bi bil prepričan, da je slovenščina potrebna le pri urah slovenskega jezika. Tovrstno razmišljanje ne pritiče županu prestolnice.
Slovenski jezik ne more biti nekaj, česar se priseljeni otroci učijo le med šolskimi urami. Slovenščina je sredstvo kulturne integracije. Je skupna referenčna točka vseh državljanov ne glede na njihov izvor, saj omogoča skupno identiteto in privzgaja občutek medsebojne pripadnosti. Tisti, ki govorimo slovensko, pripadamo drug drugemu.
Kdor govori slovensko, laže misli kot Slovenec. Laže razume, zakaj je Krst pri Savici mojstrovina svetovnega kova in zakaj “ljubim te” ne pomeni isto kot “volim te” in “I love you”. Kdor govori slovensko in tudi živi v Sloveniji, laže razume, zakaj je slovenski jezik zaradi majhnega števila govorcev in majhnega geografskega območja, ki ga govorci poseljujejo, vedno ogrožen. Slovenci imamo zaradi tega čustven odnos do materinščine.
Slovenija ni multikulturna
Slovenija je nastala kot posledica trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Z drugimi besedami, Slovenija je nacionalna država, v kateri skupaj z nami živijo tudi državljani drugih etničnih pripadnosti. Slovenci smo jim za njihov prispevek k skupnemu družbenemu blagru hvaležni. A zato Slovenija še ni multikulturna država, katere podstat bi bil soobstoj različnih politično organiziranih etničnih skupin, ki z nami vstopajo v enakovredne politične odnose.
Žiga Korsika