“Skrb za starejše ni ustrezno udejanjena v praksi,” opozarjajo v združenju za dostojno starost Srebrna nit. Zaskrbljeni so namreč na račun težav starejših na področju mobilnosti in zdravstva in nevzdržnih razmer v DSO-jih, ki jih pestijo kadrovske stiske. To govorijo danes, medtem ko so le nekaj tednov nazaj pomagali vladni strani, da zruši zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v času Janševe vlade.
Na ponedeljkovi novinarski konferenci so članice odbora združenja Srebrna nit, katerega predsednica je Biserka Marolt Meden, spregovorile o nekaterih ključnih področjih, ki so še posebej problematična za starejšo populacijo. Izpostavljena je bila problematika dostopa starejših do zdravnika. V Sloveniji imamo po besedah Brigite Skela Savič najnižji normativ za družinske zdravnike, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa si pred problemom zatiska oči. “Zato tokrat pozivam predsednika vlade, da se takoj spremeni ta normativ in da vsak državljan dobi družinskega zdravnika,” je ob tem dodala. Dotaknila se je tudi problematike preskakovanja čakalnih vrst. Te namreč predstavljajo neenakost, ko gre za dostop do zdravja. “Take prakse so nesprejemljive, zato je potrebno takojšnje reševanje problemov,” je bila jasna.
Predsednica združenja je izrazila pričakovanje, da bo Bešič Loredan v najkrajšem možnem času podpisal kadrovske standarde in normative na področju zdravstvene nege. S tem bi bili namreč po besedah Biserke Marolt Meden omogočeni boljši delovni pogoji za vse zaposlene. Izpostavila je, da je bil izbris napotnic nedopusten, prav tako pa se ji ne zdi prav, da se sedaj krivdo za dogajanje prelaga na zdravnike in zdravstvene zavode.
V nadaljevanju novinarske konference je Darinka Klemenc opozorila na problematiko pomanjkanja kadra v domovih za starejše. Ob tem je izpostavila konkreten primer, in sicer, da se je odprlo kar pet novih domov za starejše, a da se teh ne da odpreti na račun kadrovske stiske. Nekateri direktorji naj bi po njenih besedah v tistih, ki že obratujejo, grozili z zaprtjem določenih nadstropij. Ob tem je še po poročanju STA dodala, da se ji zdi tudi pomembno, da se mlajšim približa delo s starejšimi, se vnovič ovrednoti delovna mesta ter se na ta način določi ustrezna plačna razmerja. Med drugim pa so v Srebrni niti izpostavilik problematiko mobilnosti starejših, saj naj bi tudi podaljšanje izpita po 80. letu prinašalo visoke stroške. Samo zdravstveni pregled lahko stane do 200 evrov, pravijo.
Namesto da bi se starejšim pomagalo, se jih je postavilo v negotov položaj
Problematika je nedvomno pereča, saj smo hitro starajoča populacija. A vendarle človek težko razume, kako to, da so se v združenju, kjer pravijo, da jim ni vseeno, kako živijo starejši, ki potrebujejo pomoč tako v domačih okoljih kot tudi v domovih za starejše, sodelovali na vladni strani, ko se je odločalo o usodi zakona o dolgotrajni oskrbi. Še posebej zato, ker je znano, da ga do Janševe vlade, leve vlade v dveh desetletjih in skoraj 15 letih vladanja niso bile sposobne urediti. Čeprav je omenjeni zakon zagotavljal pogoje za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, pri Srebrni niti niso stopili v bran zakonu.
Tako je izvajanje sistemskega zakona, s katerim se je poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja ter je državljanom prinašal upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez ustrezne zdravstvene oskrbe, padlo v vodo. V združenju Srebrna nit sicer sedaj pravijo, da so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Glede na to, da lahko opazujemo, kako se nam pred očmi sesuva zdravstveni sistem, medtem pa se minister za zdravje zapleta v konflikte, povrhu pa smo priča draginji in visokim cenam položnic, se človek resnično z zaskrbljenostjo vpraša, le kdaj bo sploh na vrsti reševanje problematike dolgotrajne oskrbe. Starejši z nizkimi dohodki so v trenutni situaciji še posebej zapostavljeni in naravnost nezaslišano je, da se nad tem spreneveda. Dostojno starost si zasluži vsakdo in pika. Takoj zdaj, ne jutri, in ne pojutrišnjem. Si bodo v Srebrni niti drznili še bolj pritisniti na vlado, ali bodo šli po poti nevladnikov tipa Inštitut 8. marec?
Sara Kovač