V cistercijanskem samostanu v Stični so danes slovesno odprli pohodniško Pot cistercijanov. Ta je del več kot 6300 kilometrov dolge poti, ki povezuje cistercijanske pokrajine in samostane šestih evropskih držav, namenjena je raziskovanju bogate zapuščine cistercijanov pri nas.
Del mednarodne poti, ki poteka v Sloveniji, so danes odprli predstavniki Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki deluje v okviru cistercijanskega samostana v Stični, in Občine Ivančna Gorica. V Stični je v okviru projekta zapuščino cistercijanov mogoče odkrivati na dveh krožnih poteh, dolgih 14 in 24 kilometrov. Obe sta označeni z rumenimi rozetami in informativnimi tablami. Dvema potema so dodali še tretjo, slikovito pot, ki povezuje Stično in Kostanjevico na Krki, kjer je Galerija Božidarja Jakca, ki je tudi partner v projektu.
“Z odprtjem pohodniške Poti cistercijanov v bližnjo in daljno okolico stiškega samostana širimo interaktivno razstavo o kulturni krajini cistercijanov izven muzejskih prostorov. Na več lokacijah, ki se nahajajo na področju občine Ivančna Gorica, boste spoznali, kako so stiški cistercijani skozi stoletja preoblikovali pokrajino – postavili mline, uredili ribnike, zasadili trto, postavili kapele in cerkve,” so ob dogodku zapisali v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Slednji je partner v projektu Cisterscapes, v okviru katerega je 17 partnerjev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske in Slovenije podrobno preučilo in raziskalo sledi, ki jih je skozi stoletja v posameznih pokrajinah za seboj pustilo delovanje cistercijanov. Na tej podlagi so oblikovali mednarodno Pot cistercijanov.
Andrej Žitnik