V četrtkovi oddaji Tarča na TV Slovenija sta med drugim soočila poglede tudi Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije (BS) v odhajanju, in Franci Križanič, minister za finance v vladi Boruta Pahorja.
Jazbec je dejal, da če bi tedanja vlada upoštevala zahteve centralne banke po sprotni dokapitalizaciji bank, velika dokapitalizacija leta 2013 ne bi bila potrebna. Nasprotno je Križanič trdil, da je Pahorjeva vlada ravnala odgovorno in upoštevala priporočila BS, saj so banke dokapitalizirali. Kaj se je med letoma 2010 in 2013 z bankami v resnici dogajalo? Poglejmo številke.
Banke prekapitalizirane
Najprej o pokrivanju bančne luknje. Stresni testi so leta 2013 v osmih bankah v Sloveniji pokazali kapitalski primanjkljaj v višini 4,8 milijarde evrov. Kot je znano, je bilo za Factor banko in Probanko odločeno, da gresta v nadzorovano likvidacijo (vložek 450 milijonov evrov), tri največje banke (NLB, NKBM, Abanka) pa so bile decembra tega leta dokapitalizirane (v denarju in obveznicah) za 2,8 milijarde evrov. Druge banke so imele šest mesecev časa, da se s sredstvi zasebnih vlagateljev kapitalsko okrepijo. Vsega skupaj so torej davkoplačevalci takrat vložili v sanacijo bank okoli 3,6 milijarde evrov.
Od takrat se pojavljajo razne študije, ki dokazujejo, da so bile banke prekapitalizirane. Večina “poznavalcev” se sklicuje na študijo Veljka Boleta iz razvpitega EIPF, ki naj bi izračunal, da je bila bančna luknja precenjena za najmanj poldrugo milijardo evrov. To je seveda pomembno za imetnike delnic in obveznic pri odškodninskih tožbah. Ti trdijo, da izbris podrejenega dolga (0,6 milijarde evrov) za sanacijo bank ni bil potreben in da je šlo za nacionalizacijo, medtem ko Banka Slovenije vztraja, da je bil izbris podrejencev NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje v skladu z zakonom in nujen, saj je bančni sektor izkazoval negativni kapital.
Kako sta Križanič in Pahor ignorirala zahteve Banke Slovenije
Ko je leta 2008 izbruhnila globalna finančna kriza, je takratna prva Janševa vlada ravnala modro in, ne da bi to zahtevala BS, tri banke, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti države, dokapitalizirala s skoraj pol milijarde evrov. Naslednje leto je Pahorjeva vlada vložila še 26 milijonov evrov, nato pa je sledil “bojkot”. “Banke štirikrat po letu 2009 niso sledile zahtevi nadzora za povišanje kapitala,” pravijo v centralni banki. Najhuje je bilo v ključnih letih – 2010 in 2011.
Leta 2010 je centralna banka trem največjim bankam v državni lasti poslala zahtevo, naj se dokapitalizirajo v višini 0,4 milijarde evrov. Premier Borut Pahor in finančni minister Franci Križanič sta to “preslišala”. Naslednje leto je BS zahtevala dokapitalizacijo v višini 844 milijonov evrov, a je država vložila samo 354 milijonov evrov. V dveh letih torej v tri največje banke ni bilo vloženih potrebnih 0,9 milijarde evrov. Naslednje leto, v času druge Janševe vlade, je bilo malo bolje. Premier in takratni finančni minister Janez Šušteršič sta ubogala BS – država je vložila 506 milijonov evrov (zahteva BS je sicer bila 555 milijonov evrov). A bilo je že prepozno. Naslednje leto so bile tri največje državne banke dokapitalizirane z 2,8 milijarde evrov, leta 2014 je bilo vloženih še 433 milijonov evrov.
Več si lahko preberete TUKAJ.