V Varšavi poteka dvodnevni vrh voditeljev držav članic zveze Nato. Na srečanju, ki bo potekalo v senci zaostrenih odnosov z Rusijo, bodo potrdili odločitev o okrepitvi vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah zavezništva.
Osrednja pozornost bo namenjena akcijskemu načrtu pripravljenosti s katerim želijo voditelji 28 držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, odvrniti vse bolj agresivno Rusijo, ki je povzročila nemir s posredovanjem na vzhodu Ukrajine in z okupacijo polotoka Krim.
Pogovor bo, poleg Rusije, tekel tudi o brexitu
Kljub temu, da bodo odnosi z Rusijo bodo zagotovo glavna tema pogovorov, pa se voditelji ne bodo mogli izogniti debati o brexitu. Predstavniki Nata sicer vztrajajo, da izstop Velike Britanije iz Evropske Unije za zavezništvo ne pomeni nobene spremembe, prinaša pa negotovost.
Voditelji želijo v Moskvo poslati jasno sporočilo
Da zavezništvo ne spi več, je glavno sporočilo, ki ga želi vrh v Varšavi poslati Vladimirju Putinu. Kot odgovor na ukrajinsko krizo je Nato za trikrat povečal število vojakov v silah za hitro posredovanje. To število je naraslo na 40.000 pripadnikov, 5000 vojakov pa sestavlja bojno konico Nata, ki se je sposobna odzvati v dveh dneh.
Poljska in baltske države zahtevajo še več
Pribaltske države in Poljska, ki kot članice Nata mejijo na Rusijo, so zahtevale še strožje ukrepe, ki bi Rusijo odvrnili od morebitne vojaške agresije. Voditelji bodo na vrhu potrdili napotitev štirih bataljonov s skupno okoli 4000 vojaki na Poljsko, v Litvo, Latvijo in Estonijo.
Kdo ne spoštuje zavez?
Voditelji držav članic zveze Nato bodo v Varšavi pregledali tudi izpolnjevanje zavez danih na prejšnem vrhu zavezništva v Walesu leta 2014. Tam so se dogovorili za povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. Miro Cerar bo voditeljem Nata težko pojasnil, da kljub gospodarski rasti slovenski obrambni proračun ne dosega niti enega odstotka BDP.
A. R., STA