Danes je začel veljati zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, s katerim se prekinja vse pravdne, upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij in stečajnega zakona, po katerih lahko upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike oz. njihove pravne naslednike. Do danes se je proti lastnikom več kot 19 tisoč podjetij vodilo pravne postopke, ljudem so rubili premoženje. Poznavalci ocenjujejo, da je v Sloveniji zaradi tega škodljivega zakona več kot 50 tisoč oškodovanih, državi pa grozi plačilo milijardnih odškodnin, če bo Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo krivdo države. Zakon o finančnem poslovanju podjetij so pripravili Mitja Gaspari, Aleš Zalar in Nina Plavšak. Vladajoča večina je nedavno zavrnila predlog SDS, da bi se država izognila astronomskim odškodninam.
Zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je imel sicer dober cilj, namreč iz sodnega registra odstraniti nedelujoče in nedokapitalizirane družbe, vendar pa so njegove določbe o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike botrovale nastanku zelo spornih in tragičnih situacij, je poslance marca v splošni obravnavi opozoril prvopodpisani pod predlog zakona, nepovezani poslanec Janko Veber.
Državljani, ki so denimo vložili svoje lastniške certifikate v delniške družbe, so po njihovem izbrisu postali neomejeno odgovorni za obveznosti teh družb. Enako se je zgodilo delavcem, ki so za nagrado ob upokojitvi prejeli delnice, po izbrisu pa so morali prevzeti breme izbrisane družbe. Nekaj ljudi je pod bremenom brezizhodnosti celo storilo samomor, je spomnil.
Potrebno je počakati do končne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice
Sredi aprila v razpravi na plenarni seji DZ pa je dejal, da po dosegljivih podatkih tečejo postopki proti več tisoč prizadetim družbenikom, ki praviloma skozi postopek izvršbe plačujejo obveznosti, nastale že leta 1991. “Ko so svoje deleže vlagali v družbe, niso mogli pričakovati, da bodo moral tudi z osebnim premoženjem odgovarjali za njihove obveznosti,” je povedal in izrazil zadovoljstvo, da se bo z uveljavitvijo danes sprejetega zakona začasno prekinilo vse postopke.
V skladu z zakonom se bo izvajanje zlasti izvršilnih postopkov prekinilo do končne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice o tem vprašanju v primeru Lekić. V primeru, da sodišče ugotovi kršitev pravic družbenikov, bo zakon prispeval k zmanjšanju škode oškodovanim družbenikom, poroča STA. Če ugotovi, da kršitve ni bilo, pa bodo upniki nadaljevali z izvršbami zaradi poplačila svojih terjatev.
Eden izmed glavnih vzrokov za velik izbris slovenskih družb v zadnjih dvajsetih letih tiči v nasilnem oziroma administrativnem izbrisu podjetij. Država je zaradi prevelike finančne nediscipline in insolventnosti podjetij namreč leta 1999 sprejela zakon o finančnem poslovanju podjetij, na podlagi katerega je iz sodnega registra praktično čez noč izbrisala več kot 17 tisoč zadolženih podjetij. Ta je veljal celo za nazaj, kar je v nasprotju s slovensko ustavo. Razlog večine izbrisov je bila blokada poslovnih računov, nihče pa ni ugotavljal razlogov za ta pojav. Slovenija se je čez noč vrnila nazaj v socializem. Danes državo na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi nasilnega izbrisa toži že več kot deset podjetnikov. Odločitve iz Strasbourga zaradi zamud sicer še ni, a če bo pozitivna, oškodovanci napovedujejo tožbe v višini dobre milijarde evrov. Odškodnino bomo, jasno, plačali vsi davkoplačevalci. Avtorji tega protiustavnega zakona, ki ga ne poznajo nikjer v Evropi, so: Aleš Zalar, Nina Plavšak in Mitja Gaspari
C. Š.