V ZDA vlada pravcati kaos zaradi odločenosti Teksasa, da tudi vojaško prepreči nezakonite migracije

Datum:

V ZDA se soočajo s pravcato ustavno krizo zaradi konflikta na teksaško-mehiški meji. Republikanec Greg Abbott, teksaški guverner, je dal zaradi številnih nezakonitih vstopov na mejo namestiti rezilno žico. Čeprav je vrhovno sodišče odredilo, da je treba žico odstraniti, Abbott vztraja, da se bo, če bo treba, zoperstavil zveznim silam ob podpori 25 drugih republikanskih guvernerjev, ki so Teksas pripravljeni vojaško podpreti.

Ta situacija bo vplivala na odnos med zvezno vlado in zveznimi državami, resno pa lahko ogrozi izvolitev demokrata Joeja Bidna.

“Teksaška rezilna žica je učinkovito sredstvo odvračanja nezakonitih prehodov meje, ki jih spodbuja Bidnova politika odprtih meja”, je pred dnevi na družabnem omrežju X poudaril guverner Greg Abbott in napovedal, da bodo rezilno žico za odvrnitev nezakonitih migrantov še naprej nameščali.

Vrhovno sodišče je v zvezi z nameščeno rezilno žico pojasnilo, da ima zvezna vlada pooblastila za odstranitev žice, Abbott pa na to odgovarja, da bo povečal popolnjenost državne mejne patrulje. Odvetnik Jaim Vaquez trdi, da smo priča obmejnemu konfliktu brez primere, ki maje temelje ZDA in avtoriteto vrhovnega sodišča. Trenutni položaj vodi v konflikt med zvezno vlado in republikanskimi guvernerji, ki vztrajajo, da ima Teksas pravico do samoobrambe.

Vprašanje nezakonitega priseljevanja, ki je prejšnji mesec doseglo krizno točko z rekordnimi 300 tisoč nezakonitimi vstopi, naj bi resno vplivalo na politiko kot tako in seveda posledično tudi na predsedniške volitve.

V pismu predsedniku Bidnu in ministru za domovinsko varnost Alejandru Mayorkasu, ki ga je uspel pridobiti Fox News, 26 republikanskih generalnih tožilcev sporoča, da podpirajo Teksas in opozarjajo, da “milijoni ljudi, ki nezakonito vstopajo v Teksas, predstavljajo invazijo” in da se morajo “države znati braniti pred njo“.

Foto: epa

Teksas, znan tudi kot “upornik” ZDA, se je pogosto omenjal v kontekstu odcepitve. Nazadnje se je to zgodilo decembra, ko so teksaški secesionisti verjeli, da lahko zmagajo. Teksaški nacionalisti sicer že leta zagovarjajo referendum o odcepitvi Teksasa, čeprav ameriška ustava odcepitve od države ne dovoljuje, poroča Jutranji List. Leta 1836 se je Teksas odcepil od Mehike, nato je devet let obstajal kot samostojna država, preden je postal ena od zveznih držav Združenih držav Amerike. Nato se je Teksas leta 1861 vnovič odcepil, preden se je po koncu državljanske vojne leta 1870 vnovič pridružil ZDA.

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki

Nas čakajo novi obvezni prispevki?

OECD je v svoji preliminarni izdaji za Slovenijo v...

Hrvati nas prehitevajo po številu in plačah zdravnikov

"Če se država zaveda pomena zdravstva, je lahko drugače...

Zamolčano ob dnevu svobode tiska

Ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki je bil včeraj,...