Ameriški podpredsednik J. D. Vance je v torek pozval evropske države, naj sprejmejo “novo mejo umetne inteligence z optimizmom in brez strahu” in zrahljajo poseg v tehnološko regulacijo. Ko je ponovil pritožbe ameriških podjetij proti evropskim prizadevanjem za obvladovanje velike tehnologije, je Vance pozval k ureditvi umetne inteligence, ki “ne zadavi” rastoče industrije.
“Želimo se lotiti revolucije umetne inteligence, ki je pred nami, z duhom odprtosti in sodelovanja, vendar za ustvarjanje takšne vrste zaupanja potrebujemo mednarodne regulativne režime, ki spodbujajo ustvarjanje,” je povedal udeležencem na vrhu o delovanju umetne inteligence v Parizu.
Z močnim osrednjim govorom je J. D. Vance na pariškem akcijskem vrhu o umetni inteligenci znova zagnal globalni dialog o mednarodni politiki umetne inteligence. Odločno je zavrnil evropsko ureditev, ki je nenaklonjena tveganju, omejuje svobodo govora in temelji na previdnostnih načelih. Namesto tega je Vanceov nagovor predstavljal jedrnato artikulacijo proameriške, v prihodnost usmerjene, na podjetništvo osredotočene, v inovacije brez dovoljenj usmerjene vizije za AI in digitalno tehnologijo.
Že uvodoma je jasno povedal, da preusmerja globalno razpravo o politiki umetne inteligence: “Nisem tukaj, da bi govoril o varnosti umetne inteligence, kar je bil naslov konference pred nekaj leti. Tukaj sem, da govorim o priložnosti AI.” Nato je pojasnil, kako: “Umetna inteligenca bo imela nešteto revolucionarnih aplikacij na področju gospodarskih inovacij, ustvarjanja delovnih mest, nacionalne varnosti, zdravstvenega varstva, svobode izražanja in drugod. Omejevanje njenega razvoja zdaj ne bo samo nepravično koristilo uveljavljenim uporabnikom v tem prostoru, ampak bi pomenilo paralizacijo ene najbolj obetavnih tehnologij, kar smo jih videli v generacijah.”
Pretirana regulacija sektorja umetne inteligence lahko uniči industrijo
Toda to se lahko zgodi le s pravilno politiko, je opozoril. “Verjamemo, da bi pretirana regulacija sektorja umetne inteligence lahko uničila transformativno industrijo, ravno ko se začenja, in potrudili se bomo, da spodbudimo politike umetne inteligence, ki spodbujajo rast,” je dejal. To je bil pomemben odmik od preteklih vrhov AI, kjer je bil ton pesimističen, posledično pa tudi priporočila. Wired je varnostni vrh o umetni inteligenci v Združenem kraljestvu leta 2023 opisal kot “s pogubo obsedeno zmešnjavo”. Na teh prejšnjih vrhovih so interesne skupine proti inovacijam želele upočasniti ali celo zaustaviti razvoj sistemov umetne inteligence.
“Morate pogledati: v Parizu je JD Vance pravkar imel enega najbolj moralno jasnih, proameriških in pogumnih govorov o ameriškem globalnem vodstvu na področju umetne inteligence. 15 minut čistega ognja,” je na X zapisal Charlie Kirk, izvršni direktor Turning Point USA.
MUST WATCH: in Paris, JD Vance just delivered one of the most morally clear, pro-American, and courageous speeches you will see all about America’s global leadership on AI. 15 minutes of pure FIRE 🔥 pic.twitter.com/k1HqdtbztN
— Charlie Kirk (@charliekirk11) February 11, 2025
Popolni odmik od Bidnove politike AI
Vanceove pripombe v Parizu so jasno pokazale, da vlada ZDA ne želi sodelovati pri teh prizadevanjih. Njegov nagovor je predstavljal tudi “180-stopinjski preobrat glede na to, kar smo videli pri Bidnovi administraciji” o politiki umetne inteligence, kot je zapisal vodilni strokovnjak za umetno inteligenco z internetnega inštituta Oxford. Bidnov pristop k politiki umetne inteligence – kot je bil izražen predvsem v zgodovinsko dolgem izvršnem ukazu (EO) in njihovem “Načrtu za listino pravic do umetne inteligence” – je v osnovi temeljil na strahu, saj je trdil, da so algoritemski sistemi “nevarni, neučinkoviti ali pristranski”, “zelo škodljivi” in “ogrožajo pravice ameriške javnosti”.
Trumpova administracija je začela spreminjati ta pesimistični politični pristop s preklicem Bidnovega EO in ga nadomestila z novim EO v prvem tednu administracije. Tako je Vanceov pariški govor dosegel vrhunec enomesečnega hitrega popravka načina, kako Amerika oblikuje politiko umetne inteligence tako doma kot na mednarodni ravni.
Morda je bil najpomembnejši del Vanceovega pariškega govora način, na katerega je opredelil priložnost za partnerstva z drugimi državami, ki želijo izboljšati priložnosti umetne inteligence v “duhu odprtosti in sodelovanja”. Vendar je pravilno opozoril na potrebo po “mednarodnih regulativnih režimih, ki spodbujajo ustvarjanje tehnologij umetne inteligence, namesto da bi jih zadušili.” Nato je posebej opredelil, kako se je morala Evropa odločiti v tem zgodovinskem trenutku: “Potrebujemo, da zlasti naši evropski prijatelji gledajo na to novo mejo z optimizmom, in ne s strahom.”
Vance je v svojem govoru poudaril, da Trumpova administracija pušča Evropi odprta vrata za prevzem vodilne vloge v napredni tehnologiji, medtem ko Kitajska napreduje v svojih zmogljivostih. ZDA potrebujejo Evropo kot zaveznika proti avtoritarnim režimom, ki umetno inteligenco uporabljajo za represijo. Vendar pa mora Evropa za to opustiti kaznovanje ameriških tehnoloških podjetij in sprejeti ambiciozno inovacijsko politiko. Po Vanceovih besedah bi pretirana regulacija škodila tako ZDA kot Evropi, saj bi oslabila zahodna tehnološka podjetja in odprla vrata avtokratskim vladam.
Evropska unija je po njegovem mnenju v zadnjih desetletjih zamudila priložnosti v digitalni dobi, pri čemer je z omejevalnimi politikami zavirala inovacije. Nasprotno pa ZDA nameravajo ostati vodilne na področju umetne inteligence. Čeprav je takšno stališče lahko sporno, Vance meni, da bo spodbudilo globalno konkurenčnost in preprečilo, da bi Kitajska prevzela tehnološko premoč.
“Zdaj se moramo osredotočiti na priložnost, da ujamemo strelo v steklenico, sprostimo naše najbriljantnejše inovatorje in uporabimo umetno inteligenco za izboljšanje blaginje naših narodov in njihovih ljudi. Z velikim zaupanjem lahko rečem, da je to priložnost, ki je Trumpova administracija ne bo zapravila, in upamo, da se vsi, ki smo danes tukaj zbrani, počutimo popolnoma enako,” je zaključil.
A. H.