Golobova vlada je bila in očitno ostaja gluha za krike gospodarstva. Več podjetij v Sloveniji je v zadnjem obdobju napovedalo prestrukturiranje poslovanja in odpuščanja, med njimi je tudi zreški Unior, ki ga je po poročanju STA od julija do konca leta 2024 zapustilo 218 delavcev.
Med njimi jih je 111 prejelo odpovedi pogodb iz poslovnega razloga, drugi so se upokojili ali odšli sporazumno oziroma na lastno željo, je v pogovoru za lokalni tednik Novice povedal predsednik uprave Robert Vuga, ki zdaj ocenjuje, da je trenutno število zaposlenih ustrezno.
Nekaj zaposlenih bo podjetje zapustilo tudi letos, zlasti zaradi postopnega zapiranja programa strojegradnje, je za Novice povedal Vuga, ki meni, da je glede na obseg naročil sedanje število zaposlenih v ostalih dveh programih ustrezno. Po zadnjih javno objavljenih podatkih je družba Unior ob koncu leta 2023 zaposlovala 1614 oseb. Ob omenjenem zmanjšanju je število zaposlenih padlo pod 1400.
Vuga, ki podjetje vodi osem mesecev, poudarja nujnost znižanja letnih stroškov za 30 milijonov evrov za stabilizacijo poslovanja. Priznal je, da ga je ob prevzemu presenetilo pomanjkanje ukrepov za izboljšanje slabih rezultatov. Program ročnega orodja ni bil dobičkonosen od marca 2023, strojegradnja pa nikoli ni prinesla pozitivnega rezultata. Izgub ne more pokriti niti osnovna dejavnost – program odkovkov. Zaposlenim, ki so verjeli v vrednost strojegradnje, je izrazil obžalovanje, saj so šele zdaj soočeni z realnostjo, da njen obstoj ni ekonomsko smiseln.
Val odpuščanj
Slovenija se sooča z valom odpuščanj in stečajev v industriji. Še sredi oktobra so v šempeterskem Mahleju napovedali, da bodo zaradi selitve proizvodnje v BiH in na Madžarsko odpustili več kot 600 delavcev, ob čemer je direktorica GZS Vesna Nahtigal opozorila tudi na ostala podjetja. Livarna Maribor je v stečaju od lanskega avgusta, brez dela je ostalo 308 ljudi. Gorenje je napovedalo zapiranje obrata v Rogatcu, 120 zaposlenim so ponudili delo v Velenju ali odpravnine. Boxmark je napovedal odpuščanje 120 delavcev do konca lanskega leta zaradi padca naročil v avtomobilski industriji. V Alpini so že lani maja napovedali odpuščanja zaradi prestrukturiranja, prav tako v Nami in Kompasu. Medtem so se s poslovno negotovstjo in finančnimi težavami soočala tudi podjetja Agis, Emo orodjarna in Cimos.
Sicer pa so v največjem interesnem združenju gospodarstva že dlje časa opozarjali na težave v gospodarstvu in na neposluh vlade. Po njihovem mnenju so bila odpuščanja povezana tako z zmanjšanjem novih naročil v posameznih panogah kot tudi z relativnim slabšanjem stroškovne konkurenčnosti slovenskih podjetij v primerjavi s podjetji iz regije in azijskimi proizvajalci. V Gospodarski zbornici Slovenije so od vlade pričakovali, da bo sprejela ukrepe za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in hkrati dodatne sistemske ukrepe, tudi predlog davčne reforme, ki bi reševal ključne težave gospodarstva, kot enega ključnih ukrepov pri GZS navajajo razbremenitev plač.
Realne rešitve za gospodarstvo so nedavno poudarili tudi na pogovornem omizju, ki ga je organiziral Gospodarsko-podjetniški forum SDS v Lendavi (več – tukaj).
Direktorica GZS je v izjavi ob novici odpuščanja v podjetju Mehle izpostavila še problematiko visokih cen električne energije v razmerju na trgu surovin in opozorila, da bo rešitve za Mahle težko najti brez ustreznih političnih ukrepov. GZS je na dan, ko je DZ sprejel zakon za začasno razbremenitev gospodinjstev zaradi višje zimske omrežnine, izrazila pričakovanje, da bosta vlada in Agencija za energijo ukrepali še za omilitev posledic novega omrežninskega sistema za gospodarstvo. Opozorili so, da bodo v nasprotnem primeru posledice dolgoročno negativne, je poročal Velenjčan.
Ob vseh navedenih socialističnih prijemih aktualne oblasti ne gre mimo tega, da je prvič po letu 2010 delež podjetij s širitvenimi načrti v Sloveniji padel pod 20 odstotkov. Glavne ovire, na katere opozarjajo podjetja, so zapleteni birokratski postopki, neugoden davčni sistem in politične razmere. O slabi oceni slovenskega poslovnega okolja smo takrat govorili z dr. Štefanom Šumahom, ki je bil prav tako kritičen do vlade: “Poteze aktualne vlade imajo neke določene elemente fašističnega gospodarstva, korporativizma, kar je značilno za te, ki so dopuščali zasebno gospodarstvo (nekaterim), niso pa dopuščali svobodnega trga. Vedno bolj se temu približujemo,” je takrat dejal.
Gospodarstvo je obstalo v socialističnem primežu
Slovensko gospodarstvo se že dlje časa sooča z negativnimi trendi, a namesto da bi Golobova vlada ustvarila pogoje za stabilizacijo in rast, z nesmiselnimi politikami položaj le še slabša. Namesto da bi podjetjem omogočili prilagoditev na vse večje cenovne pritiske in nepredvidljive razmere na trgih, jih obremenjujejo z davčnim primežem, visokimi cenami energije in birokratskimi ovirami pri zaposlovanju kadrov iz tujine. Rezultat tega socialističnega pristopa je jasen: tudi izvoz je že lani upadel za 2 %, trend pa se je nadaljeval. Obremenitev gospodarstva z višjimi davki namesto davčnih razbremenitev sili izvoznike k selitvi proizvodnje v tujino. Vlada Janeza Janše je z nižjimi davki dokazala, da je možno gospodarstvu dati zagon in hkrati izboljšati življenjski standard prebivalcev.
Golobova vlada pa počne ravno nasprotno – namesto reševanja težav predlaga še več davkov, kar bi še dodatno oslabilo gospodarstvo in otežilo konkurenčnost slovenskih podjetij.
A. H.