“Starši smo bili o današnjih grožnjah s kratkim elektronskim sporočilom obveščeni šele zvečer. Po mojih podatkih je bilo istočasno obveščeno tudi večje število učiteljev, ki bi morali biti skupaj s starši obveščeni prvi. Na drugi strani pa so zaradi istih obvestil danes zjutraj evakuirali več osnovnih šol v Sloveniji. Zakaj dvojna merila? K takšnim grožnjam je potrebno pristopati z vso resnostjo. Se je kdo vprašal, ali “nekdo” ob takšnih najavah morda le testira našo pripravljenost in bo naslednjič udaril brez najave?” se je po zadnjih terorističnih grožnjah v šolah vprašal izkušen varstvoslovec in oče dveh šoloobveznih otrok.
Pred dvema dnevoma so nekatere slovenske šole prejele sporočilo o podtaknjeni bombi. Sporočila so bila poslana na elektronske naslove. Mediji pa ob tem sicer niso poročali, da je šlo tudi za sporočila z islamistično in teroristično vsebino. Obenem je vlada v nasprotju s policijo sporočila, da je ocena teroristične ogroženosti srednja in ne nizka. Šlo naj bi za generirana sporočila, poslana z ruskega strežnika, ki so jih zaznali tudi v nekaterih drugih državah.
O zbranih obvestilih je bilo seznanjeno tudi ministrstvo za šolstvo, ki je o ugotovitvah nato obvestilo javne vzgojno-izobraževalne zavode v Sloveniji. Po podatkih policije je elektronsko pošto z grožnjo prejelo preko 800 različnih naslovov na 229 šolah. Ob tej priložnosti se je odzval diplomirani varstvoslovec z več kot 30-letnimi izkušnjami v slovenski policiji Silvo Salčnik in opozoril na pomanjkljivosti varnostnih ukrepov na šolah. Zadeva ga posebej skrbi tudi zato, ker je oče dveh šoloobveznih otrok.
Diplomirani varstvoslovec z več kot 30-letnimi izkušnjami v slovenski policiji:
“Vsled grozilnim sporočilom, ki so bila 27. januarja poslana na 250 slovenskih šol, kot oče dveh šoloobveznih otrok čutim starševsko, državljansko in moralno dolžnost, da pristojne na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje vprašam, kako je na naših šolah poskrbljeno za varnost naših otrok. Sem diplomirani varstvoslovec s 30-letnim delovnim stažem v slovenski Policiji. Imam tudi kar nekaj izkušenj pri delu v protiteroristični enoti in zadnjih 15 let z varovanjem najvišjih predstavnikov domače oblasti in nekaterih tujih delegacij. Nekaj časa sem opravljal delo tudi pri zasebni varnostni agenciji. Torej, ne pišem kar tako, na pamet. Zavedam se, da bo moje pisanje zbodlo marsikoga, in da mi lahko povzroči tudi številne nevšečnosti, ampak kot sem uvodoma napisal, iskreno čutim to dolžnost.
Gre za varnost naših otrok! Zavedam se, da varnostnih dogodkov v večini primerov ni moč vnaprej predvideti, se je pa, še posebej ob takšnih in podobnih indicih, nanje potrebno pripraviti. Prvi ukrepi so bili sprejeti v začetku šolskega leta 2024/2025, ko so se, najbrž kot posledica strelskega napada 3. maja na osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v Beogradu, začela zaklepati vhodna vrata nekaterih osnovnih in srednjih šol. Ok, ukrep sprejet. Je to to? Naj spomnim, da je strelski napad v Beograjski osnovni šoli izvedel trinajstletni dijak te iste osnovne šole, torej zaklepanje vrat v tem primeru NI ustrezen ukrep, ki bi lahko napad preprečil. Napad je terjal DESET žrtev, med prvimi je strelom podlegel tudi varnostnik.
Če lahko sklepam po ostalih strelskih in drugih napadih po svetu in tudi iz lastnih izkušenj pri številnih varovanjih, varnostniki večinoma NISO dovolj izurjeni, da bi takšen napad uspešno odvrnili. Poznam varnostne službe, ki v okviru zakonskih možnosti skrbijo za usposabljanje varnostnikov, med temi so tudi številni nekdanji pripadniki policije in tudi vojske, ki so do neke mere usposobljeni, ampak tovrstni dogodki so izjemno stresne situacije in upam si trditi, da velika večina nanje ni pripravljena. Naj se vrnem k zaklepanju vhodnih vrat. Pred kratkim sem slišal od neke mamice, da je ob prihodu v šolo naletela na zaklenjena vrata. Trenutek zatem je iz šole prišla druga mamica z otrokom in tako je ta prva nič hudega sluteča in brez slabih namenov ob izstopu tiste vstopila v šolske prostore, da bi prevzela otroka.
Ob tem je bila deležna zgražanja in očitkov učiteljev, da se to ne sme in da je pravkar storila hud prekršek. Ignorantia iuris nocet oz. nepoznavanje prava škodi, bi lahko temu rekli na pol v šali. Pa žal sploh ni smešno. Mislite, da bi zaklenjena steklena vrata ustavila teroristični napad? Zagotovo ne, ustavijo pa starše, ki pridejo po svoje otroke. S kakšnim namenom? Zadnjih nekaj napadov v osnovnih šolah priča o nesmislu tega ukrepa. Gre dobesedno za metanje peska v oči. Naj samo za ilustracijo navedem nekaj nedavnih dogodkov. 25. januarja 2024 smo izvedeli, da je dijak prvega letnika Srednje medijske in grafične šole v Ljubljani načrtoval teroristični napad. Zaklepanje šole v tem primeru ni ustrezen ukrep. 20. decembra 2024 smo brali, da je nekdanji učenec te osnovne šole, zdaj 19-letni mladenič, z nožem vzel življenje sedemletnemu otroku, še tri učence in učiteljico pa ranil. Zaklepanje šole bi v tem primeru lahko preprečilo napad.
2. aprila 2024 je na Finskem 12-letnik streljal na svoje vrstnike. En otrok je umrl, še dva pa sta bila ranjena. Zaklepanje šole neustrezen ukrep. 15. marca je policija v BiH aretirala 17-letnika, ki je grozil, da bo pobil svoje vrstnike na srednji šoli. Zaklepanje le-te bi bil neustrezen ukrep. 17. oktober 2018, tragedija na polotoku Krim, v kateri je na politehnični srednji šoli 18-letnik ubil 19 ljudi in več deset ljudi ranil. Za umrle so bili po pričanju preiskovalcev usodni streli in ne eksplozija, o kateri so najprej poročali v šoli UJETI dijaki. 20. april 1999, srednja šola Columbine, 13 smrtnih žrtev in 24 ranjenih, storilca srednješolca z iste šole. Ne bom nadaljeval, želim poudariti le, da SAMO zaklepanje šol v večini primerov NI ustrezen ukrep, ki bi zagotovil vsaj osnovno varnost naših otrok in učiteljev. Je le eden izmed ukrepov, za katerega pa se mi zdi, da je postal sam sebi namen.
Staršem v večini primerov predstavlja samo oviro, kako priti do svojih otrok, ker je kot ukrep tudi predstavljen in izvajan na napačen način. So na naših šolah nameščene varnostne kamere? Vem, da se to morda komu zdi pretiran poseg v zasebnost ali pa celo nepotreben in prevelik strošek, ampak a niso tudi računalniki, ki so po znani aferi ostali v skladiščih, nepotreben strošek? So na določenih mestih v šolah nameščena panik stikala in alarmne naprave? So na naših šolah ali pa vsaj v bližini šol ustrezno usposobljeni varnostniki? So učenci in dijaki seznanjeni s prvimi nujnimi ukrepi v primeru nevarnosti? So učitelji? Vedo, kam pobegniti, kam se skriti, se sploh imajo kam skriti, koga in na kakšen način obveščati? Se z učitelji pogovarjajo o morebitnih zaznavah, ki lahko kažejo na sum, da se nekdo iz njihovih vrst nenavadno vede? Kako to sploh opaziti?
Vprašanj je še veliko, odgovorov pa …? Naj za konec navedem, da golo obveščanje policije ni dovolj. Policijske vrste so osiromašene, v marsikaterem kraju je čez dan na voljo le ena policijska patrulja, ki je lahko v času kritičnega dogodka zasedena in na povsem drugem kraju. Naj v tem kontekstu omenim še primer Breivik iz leta 2011. En sam napadalec je s pomočjo eksplozije pred vladno četrtjo v Oslu umoril osem ljudi. S tem manevrom je povzročil koncentracijo policije na enem mestu, nato pa na 40 kilometrov oddaljenem otočku umoril 69 nedolžnih otrok in hudo ranil še dodatnih 240 ljudi. Se zavedamo, s čim imamo opravka? Terorizem ne izbira žrtev, ne sredstev. Čakanje na konec dneva v upanju, da se nič ne bo zgodilo, je nedopustno.
Starši smo bili o današnjih grožnjah s kratkim elektronskim sporočilom obveščeni šele zvečer. Po mojih podatkih je bilo istočasno obveščeno tudi večje število učiteljev, ki bi morali biti skupaj s starši obveščeni prvi. Na drugi strani pa so zaradi istih obvestil danes zjutraj evakuirali več osnovnih šol v Sloveniji. Zakaj dvojna merila? K takšnim grožnjam je potrebno pristopati z vso resnostjo. Če se lahko za vsako večjo nogometno tekmo opravi sklic posebnih policijskih enot, zakaj se to ne opravi ob pojavu groženj našim otrokom? Se je kdo vprašal, ali “nekdo” ob takšnih najavah morda le testira našo pripravljenost in bo naslednjič udaril brez najave? Dan je na srečo minil mirno in v iskrenem upanju, da bo tudi vse prihodnje dni tako, vas lepo pozdravljam.”
Domen Mezeg