Varuhinja Vlasta Nussdorfer meni, da socialne delavke CSD Velenje niso kršile pravic dveh dečkov, ki ju je CSD ugrabil v vrtcu, odpeljal od starih staršev in dal v rejniško družino. Tako je pritrdila predhodnim ugotovitvam socialne inšpekcije in ministrici Anji Kopač Mrak, ki v celotnem (sicer za vse, tako javnost kot del stroke, spornem) postopku niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Hkrati je opozorila na neprimerno slovensko zakonodajo in dejala, da bi stara starša v postopku morala biti upoštevana.
Ob zloglasnem odvzemu dečkov se je oglasila tudi varuhinja, ki je zahtevala pojasnilo in obširen odgovor o primeru – a le od CSD. Tako so taiste socialne delavke, ki so v tem primeru odločile, da oba dečka po umoru njune matere ne bosta ostala pri starih starših, ker “je to za njiju bolje”, svoje početje varuhinji pojasnile v pisnem odgovoru.
– Dejstva, dokumenti in datumi: To je ozadje primera ugrabljenih dečkov
– Spletka: Zakaj je ministrica Anja Kopač Mrak ugotovila, da pri odvzemu dečkov ni bilo nepravilnosti?
Na osnovi tega pa je Nussdorferjeva zaključila, da pravice dečkov nikakor niso bile kršene. Ob tem je le dodala, da bi lahko CSD odpeljal otroka na nekoliko primernejši način, da jima ne bi povzročili še dodatnih travm. Ob tem je opomnila, da starih staršev iz postopka ne bi smeli izključiti. Glavni razlog v zakonu, na katerega se sklicuje varuhinja, pa je, da sta bila dečka dejansko odvzeta očetu, ki je edini še živeči roditelj, ne pa starima staršema, kljub temu da sta bila vnuka zadnjih nekaj mesecev pri njiju.
Bizarno: To jim omogoča zakonodaja, ker je soglašal oče morilec
Po trenutni zakonodaji ima pravico do odločanja o otroku le oče, ki je nedavno umoril – zadavil – njuno mater. Oče se je pa v tem primeru strinjal z rejništvom in tako stara starša ostajata v praznini, so na novinarski konferenci pojasnjevali iz kabineta varuhinje. Trenutna slovenska zakonodaja namreč izključuje možnost, da se ožji sorodniki enakovredno vključijo v postopek pri obravnavi otrok. To bi bilo možno le, če bi tudi v Sloveniji (kot v večini evropskih držav) o rejništvu otrok odločalo sodišče, ne pa centri za socialno delo. A pri nas usode nemočnih otrok še vedno ostajajo v rokah nekaj socialnih delavk na centrih in njihove presoje o tem, kaj je za otroke najboljše.
Spomnimo. Slovenija vztrajno krši Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, o čemer smo pred časom že pisali. Slovenija si je namreč konvencijo prevedla po svoje. Medtem ko je mednarodni javnosti jasno, da morajo o odvzemu otrok odločati v sodnem postopku, v Sloveniji otroke staršem še vedno odvzemajo uradniki z odločbo. V Sloveniji lahko družini otroka odvzamejo uradniki centrov za socialno delo brez kakršnihkoli odločitev sodišča, in to kar z navadno upravno odločbo. In to ne zgolj v nujnih primerih, ko je življenje otroka neposredno ogroženo, pač pa odločitve ali potrditve sodišča ne potrebujejo v nobenem primeru, ko se za odvzem otroka odločijo. To je seveda v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. A pozor – to je v nasprotju zgolj z originalno konvencijo. V Sloveniji je vlada leta 1999 spremenila slovenski prevod te konvencije, s katerim se je izrazito spremenil tudi njen pomen.
A. D.