Migranti z Bližnjega vzhoda in iz Afrike prihajajo z območij konfliktov in revščine. Njihovo zdravje je dodatno načeto zaradi slabe higiene, dolge poti, stresa in nizkih temperatur. Zaradi tega se slovenske in tuje agencije za nadzor javnega zdravja že bojijo izbruha prenosljivih bolezni, ki so v Evropi že izkoreninjene.
“Ko ni tekoče vode, nobene možnosti za umivanje in se soočaš s trumami ljudmi, ki prinašajo nalezljive bolezni, imaš problem,” je za ABC povedala Teresa Sancristobal iz organizacije Zdravniki brez meja.
Da imamo problem, se zavedajo tudi predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so pred kratkim obiskali zbirne centre v Brežicah, Rigoncah in Dobovi.
Z migranti lahko pride hepatitis A, tifus, tuberkuloza
Obstaja velika verjetnost, da se začnejo širiti nalezljive bolezni, ki v državah izvora migrantov še niso izkoreninjene. Ob tem na NIJZ navajajo črevesne okužbe, hepatitis A, tifus, tuberkolozo, različna virusna prehladna obolenja in nekatere kožne bolezni, kot so garje in ušivost.
Tudi v Sloveniji so zdravstveni delavci že zaznali posamezne primere nalezljivih bolezni pri migrantih, in sicer tuberkulozo in hepatitis A, ki je bil laboratorijsko potrjen že po tem, ko je zboleli zapustil Slovenijo. Zabeleženi so tudi primeri garij.
Čeprav epidemije v Sloveniji še ni, na NIJZ opozarjajo, da zaradi preobremenjenosti zbirnih centrov, ki imajo ob večjih navalih migrantov večkrat presežene kapacitete, obstaja resno tveganje za razširitev zgoraj opisanih obolenj.
Najbolj na udaru prostovoljci in zdravstveni delavci
Na NIJZ se poleg hepatitisa, tuberkuloze, črevesnih in drugih okužb še posebej bojijo izbruha ošpic. V razmerah preobremenjenosti centrov in nezadostne oskrbe se bojijo tudi okužb zdravstvenih delavcev, kar bi gotovo vodilo v zmanjšanje kapacitet za oskrbo.
Bolezni, ki so pogoste na Bližnjem Vzhodu in Afriki, se prenašajo predvsem preko kontaminiranih tekočin in s hrano, zato je še toliko bolj pomembno, da se zagotovijo zadostne kapacitete oziroma se omeji pritok migrantov v državo.
Do zdaj zabeleženi primeri bolezni
V Grčiji na otoku Kos so že zabeležili prvi primer bolnika s simptomi kolere. Simptomi, ki so jih potrdili grški uradniki s Centra za kontrolo bolezni in preventivo, so vključevali hudo drisko in visoko vročino. Ker je kolera v Grčiji izredno redka bolezen – zadnji primer so zabeležili leta 1993 – predvidevajo, da so virus v deželo prinesli migranti. Diagnoze sicer niso potrdili.
“V nemških nastanitvenih centrih se za zdaj pojavljajo ošpice in norice, vendar ne bolj pogosto, kot na nemških šolah in vrtcih,” je za Deutche Welle ocenil trenutne razmere Christoph Söbbler, predstavnik za stike z javnostjo nemške občine Arnsberg.
Ž. K.