Vsake toliko časa zahodno Evropo pretrese kak primer, kjer zavrnjeni azilant izvede teroristični napad in pobije cel kup ljudi. Na drugi strani zavrnjeni prosilci za azil znova tožijo, da bi ostali v Nemčiji, in to v vedno večjem številu, saj so upravna sodišča leta 2024 obravnavala 100.494 novih primerov.
Pravila v Nemčiji prosilcem za azil dovoljujejo, da tožijo, če je njihova prošnja za azil zavrnjena, pri čemer je zvezna dežela Brandenburg zabeležila največji porast s 6138 primeri, kar je 134-odstotno povečanje. Leta 2023 je bilo takšnih primerov 72.000, leta 2022 pa 62.000, kaže raziskava nemškega sodniškega časopisa. To pomeni, da se je od leta 2022 povečalo za 62 odstotkov, poroča časnik Welt.
V letih 2017 in 2018 je bilo število takšnih tožb precej večje, nato pa je od takrat padlo. Sodišča se znova spopadajo s prilivom, saj Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) zdaj hitreje obravnava prošnje za azil. Največ primerov je bilo v Severnem Porenju –Vestfaliji, in sicer 19.267 primerov, na drugem in tretjem mestu pa sta bili Bavarska (15.278) in Baden-Württemberg (12.755). Čakalne dobe so prav tako potekle za odločitve in precej presegajo cilj šestih mesecev, ki ga je določila konferenca predsednikov ministrov.
Poleg naraščajočih stroškov zdravstvenega varstva, naraščajočega kriminala in preobremenjenih šol se lahko nemški sodni sistem doda na seznam institucij, ki čutijo pritisk zaradi naraščajočega števila migracij.
Sven Rebehn, zvezni direktor nemškega sodniškega združenja, ki izdaja tudi Nemški sodniški zbornik, je dejal: “Upravna sodišča postopoma prehitevajo val in čas njihove obravnave se močno skrajšuje. Če pa se bo sedanja dinamika naraščanja števila pritožb nadaljevala, bi lahko trend spet zastal.” Pozval je k zaposlitvi več sodnikov.
I. K.