Francoski predsednik Macron je v večernem TV nagovoru napovedal, da bo razpravljal o možnosti širjenja francoske jedrske odvračilne moči na evropske zaveznike, da bi zaščitil celino pred grožnjami iz Rusije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Rusijo označil za “grožnjo Franciji in Evropi” ter napovedal, da bo odprl strateško razpravo o zaščiti evropskih zaveznikov s pomočjo francoske jedrske sile. Poudaril pa je, da bo uporaba francoskih jedrskih orožij še naprej v rokah predsednika Francije, poroča Euronews.
Macron je opozoril, da so ZDA spremenile svoj pristop do vojne v Ukrajini in da je v tem trenutku vprašanje, kako se bodo odzvale v prihodnosti. Ob tem je poudaril, da Evropa potrebuje večjo vojaško moč in neodvisnost od ZDA. “Vstopamo v novo obdobje,” je še dejal.
Rusija po Ukrajini ne bo prenehala z agresijo
Macron je prav tako izrazil dvom, da bo Rusija po Ukrajini prenehala z agresijo, saj nenehno povečuje svojo oborožitev in izvaja različne napade, vključno s kibernetskimi napadi ter manipulacijo volitev v Romuniji in Moldaviji.
Macron je pozval Evropo, naj se pripravi na možnost, da ZDA ne bodo vedno zanesljiv varnostni partner, in poudaril potrebo po večji evropski neodvisnosti. Evropska komisija je sicer predlagala načrt za povečanje obrambnih izdatkov v višini do 800 milijard evrov.
Bruselj: izredni vrh EU o obrambi in Ukrajini
To se dogaja prav v času, ko ZDA ustavljajo vojaško pomoč Ukrajini. V Bruslju bo v četrtek sicer potekal izredni vrh EU, posvečen obrambi in Ukrajini. Macron je napovedal, da bo Francija še naprej sodelovala z vsemi stranmi, da bi dosegli trajen in trden mir v Ukrajini.
Gruzinski politični analitik Giorgi Revišvili je ob tem spomnil na Macronove svarilne besede, da ne smemo pozabiti, da je Rusija začela napadati Ukrajino že leta 2014. Zatem pa so se v Minsku pogodili o prekinitvi ognja. In ta ista Rusija prekinitve ognja ni spoštovala. Danes Rusiji ne moremo več verjeti na besedo, je prepričan Revišvili.
Analitik še meni, da ima Ukrajina pravico do miru in varnosti, kar je in v interesu varnosti tako Gruzije kot evropskega kontinenta. V tem smislu mora njegova država sodelovati z britanskimi, nemškimi in številnimi drugimi evropskimi prijatelji. Spomnil je še, da Rusija razvija svoj oboroževalni program in do leta 2030 namerava še okrepiti vojsko.
Okrepiti jo namerava z dodatnimi 300 tisoč vojaki, tri tisoč tanki in 300 dodatnimi lovskimi letali. Kdo lahko v tem kontekstu verjame, da bo današnja Rusija ostala pri Ukrajini? Rusija je postala grožnja tako Franciji kot tudi Evropi, je prepričan Revišvili.
Mir se v Ukrajino morda lahko vrne z namestitvijo evropskih sil, ki se ne bodo borile na bojišču, ampak bi bile tam po podpisu miru, da bi v polnosti zagotovile njegovo spoštovanje.
Domen Mezeg