Olimpija in Jesenice sta dala v finalni seriji državnega prvenstva jasno vedeti, da se slovenski hokej gradi na pravih temeljih in predvsem, da se vsaj delno pobira iz krize, ki jo je imel v zadnjih letih. Odlične predstave na ledu, odlično vzdušje, dober obisk – vse to so dokazi, da se tudi v Sloveniji lahko znova igra hokej na najvišjem nivoju. Največja hokejska rivala v Sloveniji na petih tekmah nista pokazala samo vodstvu Ligi EBEL, ampak sta tudi širši javnosti dala vedeti, da je trenutno to tista prava začrtana pot.
Zagotovo bi se našel kdo, ki bi rekel ‘Vseeno, kdo je prvak, samo, da je zmagal hokej’. Resnica, ki lahko posameznike, ki si želijo “zrušiti” največja kluba, še kako močno prizadane. Pet derbijev med Olimpijo in Jesenicami je znova pokazalo, da imajo ljudje še naprej radi hokej ne glede na to, kaj se je dogajalo v preteklosti.
Prava smer in nivo, ki se bo z leti samo še dvigoval
Težave klubov, ki sta hodila oziroma še naprej hodita po težki poti, so bili na zadnji peti finalni tekmi vsaj za nekaj časa pozabljeni. V ospredju je bil hokej, ki se je na vseh petih tekmah pokazal v izjemni luči. Predstave obeh ekip so bile v celotni seriji na zelo visokem nivoju in to se v zadnjih letih ni dogajalo prav pogosto. Videli smo skoraj vse, kar lahko hokej ponudi, res je, da je vedno lahko bolje, a kakor koli že – letos se je finale državnega prvenstva izkazal v vsej svoji krasoti. Morda smo res videli malo zadetkov, samo deset v rednem delu, sta se pa zato toliko bolj izkazala oba vratarja, ki sta bila morda celo prvi imeni svojih ekip. Žan Us – mladi up, ki obeta ogromno, in pa Oliver Roy – eden izmed boljših vratarjev Olimpije v zgodovini. Po petih tekmah je bilo poslano jasno sporočilo vsem dvomljivcem, da se hokej v slovenskem prostoru znova uveljavlja in se bo lahko – upamo – samo še dvigoval, brez kakršnih koli ljudi z lastnimi interesi, ki so preteklost. Jeseničani so se po krizi uspešno postavili na noge, Olimpija se še naprej ubada s hudimi težavami in želi obstati.
Navijači so dokaz in dodaten čar
Na petih tekmah naj bi se uradno zbralo 14.500 gledalcev, kar pomeni v povprečju nekaj manj kot 3.000 gledalcev na tekmo. To je številka, ki navdaja z upanjem, da se slovenski hokej znova dviguje in da hokejski derbiji navijačem še vedno veliko pomenijo. Morda je samo pet derbijev v sezoni premalo. Letos je bilo sicer odigranih šest derbijev, vendar tisti pokalni, roko na srce, ni bil na takšnem nivoju kot prvenstveni. V Tivoliju letos na tekmah lige EBEL vzdušje ni bilo niti podobno temu z zadnje pete tekme, vendar pri Olimpije je v tem tekmovanju v ospredju nek drug problem, ki se bo vlekel še nekaj časa. Jeseničani pa so tako ali tako na hokejske tekme vedno z veseljem zahajali. Navijači so tudi tokrat predvsem na zadnjih dveh tekmah pričarali čarobno vzdušje, ki smo ga v zadnjih letih kar močno pogrešali. Res je, da so bili eni navijači morda v nekaterih trenutkih malce preveč prevzeti z emocijami in so z nekaterimi svojimi dejanji šli nekoliko predaleč. Kakršno koli uničevanje ali razgrajanje je za takšne dogodke seveda neprimerno, ampak smo vendarle nekaj podobnega v zadnjih letih pogrešali in sedaj znova imamo dodaten čar na tribunah – in to so zvesti navijači.
G. V.