Kljub lanski škandalozni ukintivi obeležitve spomina na žrtve komunističnega totalitarnega režima se je v četrtek, 16. 5. 2024, na predvečer ukinjenega spominskega dne, na Trgu republike odvila velika slovesnost. Ukinitev dneva spomina na žrtve je bil pljunek v obraz s strani vlade, a ljudje se ne nameravajo odpovedati dostojnemu spominu na ljubljene. Pri tem jih je pospremila velika množica, na začetku pa so po vsej Sloveniji zazvonili tudi zvonovi.
Na Trgu republike v Ljubljani je bila sinoči – na predvečer nekdanjega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja – veličastna prva spominska slovesnost na žrtve socializma. Slovesnost se je pričela z molitvijo Očenaša, slavnostni govornik pa je bil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je med drugim poudaril, da je vlada z lansko ukinitvijo dneva simbolno zanikala obstoj teh žrtev.
“Spet smo tukaj! V spoštljivi sveti tišini in petju zvonov se začenja spomin na zamolčane žrtve komunizma, ki jim oblast odreka pravico do groba in s tem Slovenijo potiska iz civilizacije,” je sporočil dr. Jože Možina.
V nadaljevanju so prisotni prižigali sveče v spomin žrtvam, med katerimi je ena od prisotnih povedala, da je “varuh spomina štirih sorodnikov po mamini strani iz Kamnika pod Krimom. Ljubeč in boleč je ta spomin. Bili so mladi ljudje, stari 35, 34, 30 in 10 let. Kmetje, rodoljubi, ki so živeli in dihali za svoj narod, nedolžni ljudje. Težko je, ko razmišljamo o tem, da tudi mi zanje nimamo groba. Prišli so iz Rakitne in se poslovili od domačih ob koncu vojne in rekli, da gredo na Koroško. Nikoli več niso prišli nazaj.” “Jaz sem naključna varuhinja spomina gospe Ane Bezjak, rojene v Ključarevcih pri Ljutomeru, ki je izginila 9. aprila 1945,″ je dejala naslednja, ki se je pridružila ostalim pri prižiganju sveč.
Osrednji govornik je bil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je med drugim poudaril, da je vlada z lansko ukinitvijo dneva simbolno zanikala obstoj teh žrtev, kar po njegovem mnenju odraža primanjkljaj v spoštovanju osnovnih civilizacijskih norm in nadaljevanje ideološkega ločevanja na naše in tiste, ki si ne zaslužijo niti spomina. Opozoril je, da bi morali do žrtev vseh treh totalitarizmov gojiti enak odnos. Odnos do žrtev komunističnega sistema v Sloveniji je namreč drugačen kot do žrtev nacizma in fašizma, saj nimajo niti pravice do groba.
v nadaljevanju so spregovorili: Vlasta Doležal Rus, dr. Matija Ogrin, Alexander Jerman, dr. Helena Jaklitsch in Jože Kurinčič. Prisluhnili so pesniku Tonetu Kuntnerju, Pavlu Ravnohribu, Mateji Subotičanec, Jožetu Bartolju, dr. Janezu Juhantu in Romani Bider. Nastopili so glasbeniki: Marta Močnik, Lucas Osterc Somoza, Fran Matić in oktet Deseti brat.
“Številni pokojni rojaki so še vedno brez mrliškega lista in groba, tako da so pravno in materialno izbrisani. Večina v Sloveniji je glede tega brezbrižna ali pa takšno stanje celo podpira. Še posebej zato je takšna spominska slovesnost nujno potrebna. Ker smo ljudje!” se je glasil ganljiv zapis na X. Utrinek iz slovesnosti pa je delil tudi predsednik SDS Janez Janša.
Dan Spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ljubljana, Trg republike, 16.5.2024. #Kersmoljudje #DanSpomina24 🕯️🕯️🕯️🇸🇮 pic.twitter.com/zMESAMHdOf
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 16, 2024
Med zbranimi je bilo opaziti številne znane obraze, med drugim tudi zgodovinarja mag. Igorja Omerzo, Romano Tomc, dr. Milana Zvera, Aleš Hojsa, Franca Breznika, mag. Branka Grimsa in Karin Planinšek.
Sicer pa so ob pomoči evropske poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) na žrtve komunističnega nasilja opozorili tudi pred celotno evropsko javnostjo, kjer je bil odziv povsem drugačen kot v Sloveniji. Ferenc je tudi opozoril, da Zoran Janković, ljubljanski župan, na največjem slovenskem pokopališču, na ljubljanskih Žalah, še vedno ni našel prostora za romske žrtve, ne za tistih 50 iz Iške vasi, večinoma žensk in otrok, in ne za 3450 nedavno odkritih pobitih žrtev iz Macesnove gorice v Kočevskem rogu.
Vlada Janeza Janše je na seji 12. maja 2022 sprejela sklep, s katerim je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji obeležuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Poudarili so, da so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih. Lani pa je vlada Roberta Goloba odločila o prenehanju veljavnosti sklepa o razglasitvi tega nacionalnega dneva.
Iz SDS so sporočili, da “izbris dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ne pomeni izbrisa več kot 600 morišč in več sto tisoč žrtev režima”. Dr. Jože Možina je na X zapisal, da se je med udeleženci spomina na žrtve komunizma pomešala tudi Špela Furlan (doživljenjska tajnica Milana Kučana), pogledala napise in izginila pod spomenikom revolucije. Njen oče Boris je bil žrtev, je dodal.
A. H.