Presenetljivo je največ glasov elektorjev v mariborski volilni enoti za državnega svetnika zbral Franc Kangler. Za Kanglerja je bilo 15 glasov in bo državni svetnik, je povedal predsednik volilne komisije Branko Reisman.
Na drugem mestu je bil v Mariboru Drago Žura z 11, tretji Rudi Matjašič s sedmimi glasovi. Vsi drugi so zbrali krepko manj glasov. Nekdanji mariborski župan Alojz Križman je, denimo, prejel le tri glasove, Leo Kremžar pa celo nič glasov. Izvolitev je presenečenje, ker ni bil kandidat Mestne občine Maribor, povrhu pa so bile pred leti proti njemu vstaje, kar dvakrat pa so mu v državnem svetu celo “ukradli” mandat. Pred petimi leti je Franc Kangler tekmece porazil bolj odločno. Takrat je zbral 25 (deset več) glasov elektorjev, Drago Žura sedem glasov, Rudi Matjašič tri in Anton Bergauer dva.
Zanimivo je morda, da sta po presenetljivi izvolitvi Kanglerja nekoliko “zmrznila” časnika Delo in Dnevnik, ki sta izjemno obsežno spremljali “vstaje” in padec Kanglerja. Dnevnik še dve uri po razglasitvi rezultata na svojem portalu ni imel nič napisanega o tem. Delo pa je rezultat objavilo, a nekoliko skrit pod takšno napovedjo, ki ne pove nič. Čez nekaj ur so ta naslov le popravili v bolj logičnega: “Kanglerja tokrat potrdili za državnega svetnika”. Z novinarskega vidika se je povsem profesionalno odzval le Večer, ki je kar hitro objavil jasno sporočilo, kaj se je zgodilo.
Kdo vse je izvoljen
Po občinah, kjer so včeraj potekale volitve 22 predstavnikov lokalnih interesov, se je okrepila desnica (SDS, SLS, NLS). V Celju je za svetnika izvoljen predsednik SLS Marko Zidanšek. Izvoljeni so bili med bolj znanimi, kot smo v začetku tedna že napovedali, Boris Popovič iz Kopra, Matjaž Švagan iz Zagorja in Bojan Kontič (SD) iz Velenja, v Grosupljem župan in nekdanji glavni tajnik SDS Dušan Strnad, v Ljubljani Dejan Crnek, v Kamniku Franc Rokavec, v Slovenski Bistrici Milan Ozimič, na Ptuju Rajko Fajt, v Ljutomeru Branko Šumenjak, v Kranju Igor Velov, na Jesenicah Bogomir Vnučec, v Murski Soboti Marjan Maučec, v Novi Gorici Tomaž Horvat, v Tolminu Bojan Režun, v Novem mestu Bojan Kekec, v Črnomlju Samer Khalil, v Sežani Davorin Terčon, v Logatcu Miroslav Ribič, v Slovenj Gradcu Franc Golob in v Krškem Srečko Ocvirk.
Zaplet pri športu in kulturi
Danes bodo še volitve 18 predstavnikov interesnih skupin (lobijev): sindikatov, delodajalcev, obrtnikov, kmetov … Pravzaprav jih bodo volili le 17, ker je pri predstavniku kulture in športa odločanje ustavilo sodišče, da bi Državna volilna komisija preverila pravilnost izbiranja elektorjev Nogometne zveze Slovenije in podobnih, kjer dvomi v pravilnost števila elektorjev, ki pripadajo komu, niso nujno iz trte zviti.
Za ta sedež, ki ga je zadnja leta zasedal predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ki ga ni več med kandidati, sta se potegovala Stanislav Glažar, Janoš Kern, Aleksander Hribar in Aleš Jelen. Neuradno je bilo slišati, da je imel župan Hajdine Glažar, ki je bil za župana izvoljen kot kandidat široke koalicije SDS, SD in SLS, več možnosti. A volitve za ta sedež so prestavljene in mogoče je celo, da bo državni svet konstituiran brez predstavnika kulture in športa.
Kako so pri Kanglerju goljufali
Pred petimi leti, ko je levici na volitvah svetnikov uspelo dobiti večino, so že na konstitutivni seji zlorabili oblast s kršitvijo ustave, ko niso potrdili mandata prav Francu Kanglerju, s čimer so si pri volitvah vodstva državnega sveta in pri odločanjih v prvih mesecih delovanja zagotovili glas prednosti več. Predvsem pa so dodatno očrnili SLS, katere član je bil pred tem Kangler in Kanglerja samega. Svoje ravnanje so razglasili za etično. Všeč je bilo vstajnikom v Mariboru in Ljubljani, pa tudi sicer simpatizerjem levice, pritrjeval pa jim je tudi lep del največjih medijev in novinarjev, ki vedno ploskajo svojim.
Ustavno sodišče RS je pozneje povsem soglasno ugotovilo, da je šlo pri nepotrditvi Kanglerjevega mandata za očitno kršitev ustavne ureditve in je Kanglerju vrnilo sedež. Ključno vlogo pri kršenju ustave so imeli Igor Antauer (delodajalci), Drago Ščernjavič (sindikati) in Peter Požun (zdravstvo), ki so v mandatno volilni komisiji državnega sveta vztrajali, da je treba problematizirati Kanglerjev mandat, čeprav so bili posebej opozorjeni in so vedeli, da za to pravno ni nikakršnih razlogov. Nihče se ni pritožil, da bi bilo z volitvami pred tem kaj narobe. Pa leva večina v državnem svetu, ki je nenavadno nepotrditev mandata pozneje le še potrdila.
V drugo zaradi Ježovite
Večina svetnikov je Kanglerju, ko mu je mandat pred petimi leti vrnilo ustavno sodišče, pozneje sedež spet odvzela. V drugo so to storili zaradi pravnomočne obsodbe na več kot pol leta zapora, ker so v občini, ko je bil Kangler župan, dodelili službeno stanovanje vedeževalki Karin Ježovita. Tudi v drugo so bili za odvzem le z levega dela dvorane. Sodba je bila, ko Kangler ni bil več svetnik, razveljavljena na vrhovnem sodišču. Mandat Kanglerju ni bil vrnjen.