Dober mesec po katoliški in evangeličanski veliki noči slednjo danes praznuje še večina pravoslavcev. Po besedah Dejana Mandića, paroha Srbske pravoslavne cerkve, je velika noč tudi za pravoslavce praznik zmage življenja nad smrtjo, zmaga upanja nad brezupom in zmaga dobrega nad slabim.
“Bistvo velike noči je, da dobimo nazaj upanje o večnem življenju, za kar je na svet prišel tudi Jezus,” je dejal Mandić. Dodal je, da je Jezus je prišel, da zmaga nad tistim, kar je slabo. “Kot vidimo, je danes veliko brezupa, duhovno padlih ljudi in nasilja, velika noč pa prinaša upanje, da lahko vse to premagamo,” je za STA dejal Mandić.
V Srbski pravoslavni cerkvi so z osrednjim praznovanjem praznika začeli v petek, po sedemtedenskem postu, ko so z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob.
V soboto dopoldne so po pravoslavnih cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki. Ob polnoči so obhajali polnočne maše, s katerimi so naznanili Jezusovo vstajenje, osrednje maše ob veliki noči pa bodo potekale dopoldne. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek.
Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji veliko noč danes praznujejo tudi pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar, ki je enak našemu, in so veliko noč praznovale 27. marca.
A. D., STA