Z več kot šestimi odstotki bi stranka Vesna Urške Zgojznik skoraj dohitela Levico Aste Vrečko in SD, ki jo po odstopu Tanje Fajon zdaj vodi Matjaž Han.
To je pokazala danes v Delu objavljena raziskava Mediane, kako bi volivci glasovali, če bi volili poslance v državni zbor. V primerjavi s podobno raziskavo Mediane za POPTV pred dvema tednoma je delež Vesne tudi najbolj poskočil. Precej pa so upadli Pirati, ki konec prejšnjega tedna niso pravilno vložili svoje liste za evropske volitve, ker za to niso zbrali tisoč podpisov volivcev.
Visok delež Vesne je precej zanesljivo posledica kandidature na evropskih volitvah, kjer je njihov nosilec župan Kočevja Vladimir Prebilič. Prebilič je kandidiral že na zadnjih predsedniških volitvah, na katerih je z relativno majhnim finančnim vložkom dosegel četrti rezultat. Prebilič ni edini predsedniški kandidat, ki kandidira tudi na evropskih volitvah. Na listi SD je, a ne na vrhu, tudi Milan Brglez, ki je za predsednika države kandidiral za največji vladni stranki Svobodo in SD, a se – kljub največ denarja za kampanjo – ni uvrstil niti v drugi krog. Nedavno je Brglez izgubil tudi volitve za predsednika SD.
Predsedniške volitve, rezultat
Zelo blizu praga za vstop v parlament sta po meritvi Mediane za Delo ob Vesni še SNS Zmaga Jelinčiča, ki ne kandidira na evropskih volitvah, in SLS, katere nosilec je Peter Gregorčič, ki ga je vladna koalicija predčasno politično odstavila kot predsednika programskega sveta RTVS v čistki, s katero so predčasno zamenjali celoten poslovni in uredniški vrh RTVS, da bi lahko nastavili svoje kadre, ki jim zdaj pomagajo v kampanji z manipulacijami in širjenjem neresnic.
Ko gre za pet največjih strank, meritev Mediane za Delo ne kaže velikih sprememb, vrstni red je v primerjavi z volitvami drugačen le na vrhu, kjer je s precejšnjo prednostjo pred Svobodo SDS Janeza Janše, na dnu pa sta izenačeni SD in Levica. Na zadnjih volitvah je bila SD uspešnejša od Levice. Svoboda Roberta Goloba pa je bila na zadnjih volitvah daleč pred SDS.
V grafikah in članku so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. To so tiste, ki anketiranim (denimo, pet parlamentarnih) niso ponujene, se jih pa sami spomnijo. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):
Navajam vse podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je morebiti pri prenosu in obdelavah podatkov prišlo do napak.
Spletni časopis