Slovensko politično prizorišče je v zadnjih dneh pretresla preiskava na domu Aleša Hojsa, nekdanjega notranjega ministra in vidnega člana opozicijske Slovenske demokratske stranke. Akcijo, ki jo je odredilo Specializirano državno tožilstvo, so opozicijski akterji označili za politično motivirano, kar je sprožilo burne odzive doma, odmevalo pa je tudi v mednarodnih krogih. O dogodku je poročal ugledni konservativni portal The European Conservative, ki ga je opisal kot “udarec desničarski opoziciji pred volitvami“.
Portal The European Conservative je v svojem članku poudaril, da takšne poteze ne le destabilizirajo domačo politiko, temveč tudi opozarjajo na širše evropske skrbi v navezavi na neodvisnost pravosodja v mlajših demokracijah.
Kot smo poročali, so tožilci Specializiranega državnega tožilstva 30. septembra 2025 izvedli hišno preiskavo na domu Aleša Hojsa, podpredsednika SDS in nekdanjega notranjega ministra (2020–2022), in sicer zaradi suma sodelovanja s kriminalnim klanom, čeprav razlogi ostajajo nejasni. Hojs je preiskavo označil za politično motivirano ustrahovanje opozicije, kar je podprl tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je levičarsko vlado Roberta Goloba obtožil preganjanja konservativcev zaradi slabih anketnih rezultatov.
Sum v politično vmešavanje krepijo tudi osebne povezave. Specializirano državno tožilstvo vodi Darja Šlibar, katere hči zaseda visok položaj v Golobovem Gibanju Svoboda (GS). Čeprav tožilstvo vztraja pri neodvisnosti, kritiki vztrajajo, da je primer “sumljiv” in da bi moral biti predmet neodvisne preiskave. The European Conservative poudarja, da dogodek ni osamljen v slovenski politični zgodovini in da so se zlasti člani SDS v preteklosti spopadali s podobnimi obtožbami v ključnih trenutkih, pri čemer izpostavlja primera Patria in Trenta.
Portal med drugim poudarja, da časovni potek racije ni bil naključen, saj so se zanj odločili le šest mesecev pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale aprila 2026. Po najnovejših anketah javnega mnenja SDS vodi s 23 odstotki podpore, medtem ko je Golobovo Gibanje Svoboda padlo na 17 odstotkov, kar je precej manj od 34 odstotkov, ki jih je doseglo na volitvah leta 2022. Padec priljubljenosti vlade, ki se sooča z gospodarskimi izzivi in kritikami v zvezi z upravljanjem, je glavni razlog za “pregon”, kot meni opozicija.
A. H.