V tem tednu se je tudi uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 24. aprila. Takrat bomo dobili odgovor, kdo bo sestavljal novo vlado. Ali bo to Janez Janša in njegova SDS, sicer trenutno vladajoča stranka, ali pa bodo to stranke KUL-a, morda povezane z gibanjem Roberta Goloba, ali pa nekdo tretji. Presenečenja sicer ob polarizaciji volilnega telesa niso prav verjetna.
Na vprašanje, kaj pričakovati od te volilne kampanje, ki se je uradno začela, je politolog dr. Igor Lukšič odgovoril, da upa, da se bomo imeli možnost odločati racionalno. “V to, kar nekdo verjame. Kampanja bo verjetno zelo brutalna. Videli smo, da se je v resnici začela že veliko prej in da gre na nož. Vojna v Ukrajini k temu dodaja olje na ogenj. Lestvico sredstev, ki se jo lahko uporablja, postavlja bistveno nižje. Se pravi, da bo morala zelo trpela,” je poudaril.
Peter Merše, novinar spletnega portala Domovina, je napovedal, da se bo brez dvoma pojavila vsaj kakšna manjša afera, če ne celo večja. Prepričan je, da je tukaj še nekaj rezerve tako na eni kot na drugi strani. “Zagotovo pa bo vojna v Ukrajini pomembno krojila dogajanje, kjer imamo sicer drugačno situacijo, ki smo jo vajeni. Tokrat desni pol napada in vladne pozicije in lepi pol iz opozicijske. Običajno je drugače.”
Leva struja obljublja, da če se vrne na oblast, se bo spremenilo vse. Na vprašanje, kaj naj bi bilo to, je Lukšič odgovoril, da meni, da potenciala za bistveno spremembo v realnih razmerah ni. “Vidimo, da bo nastopila kriza. Zlasti energetska, zato bo potrebno reševati nekatera eksistenčna vprašanja,” je pojasnil. Kot pravi, pričakuje, da bi bil upoštevan nek večji konsenz, ko se bo razpravljalo o tem, kam naj država gre. “Zmeraj imamo tu neko skepso pri levi sredini. V zadnjih mandatih se je pokazalo, da je to zelo nekonsistentna tvorba in da so konflikti v vladi zelo močni, da so pritiski kapitalskih blokov na tovrstno vlado bistveno bolj neizprosni in raznoliki kot v primeru desne vlade. Tudi v tem primeru nas čaka pestro politično življenje.”
Merše je glede delovanja vlade povedal, da je ta navkljub epidemiji vsekakor opravila dobro delo. Kljub vsem oviram, ki so obstajale na račun epidemije, so začeli določene reforme. “Če zmaga leva sredina, bi se vrnili v status quo, napovedujejo namreč odpravo ukrepov, ki so bili sprejeti. Če pa zmaga desna sredina pričakujemo morda del tistih reform, ki jih Slovenija že vrsto let čaka in potrebuje, pa jih zaenkrat nobena vlada ni uspela zares zastaviti.”
Na vprašanje, kaj bi bilo boljše za politično stabilnost v državi, je Lukšič odgovoril, da je to v resnici res ključno vprašanje za Slovenijo. “Mi smo za eno resno stabilnost v zadnjih desetih letih verjetno izgubili neko resno podlago. Se pravi, nobena izmed teh opcij ni v tem trenutku sposobna zagotoviti ene dobre, stabilne in tudi kvalitetne vlade.” Na vprašanje, s kakšno popotnico gre desna vlada na volitve, je izpostavil prepričanje, da z dobro za njeno volilno telo. Desna vlada je namreč pokazala kakšen je njen domet, kako si predstavlja državo, kako si predstavlja umestitev Slovenije v mednarodnem prostoru, medtem ko z leve strani, v mandatu Marjana Šarca, nismo dobili točno jasne predstave o tem, kaj je alternativa. “To se lahko pokaže sedaj v volilni kampanji. Jaz sedaj na to računam, da bo leva sredina znala pokazati, kaj je res alternativa. Sicer bo vprašanje stabilnosti, ki je na nek način ključno, zlasti v teh nestabilnih razmerah, lahko pripeljalo do tega, da bomo dobili še enkrat Janševo vlado v kakšni drugačni postavi.”
LMŠ in SAB sta se po mnenju Lukšiča znašla zunaj parlamenta oziroma na robu, ker se precej energije vlaga v Gibanje Svoboda. “Če se jim bo to zgodilo, da bodo v zadnjem mesecu poskušali Goloba približati ali vzpostaviti, da bi premagal SDS, se zna zgoditi, da SAB in LMŠ, pa mogoče tudi Levica, ne bodo prišli v parlament, kar pomeni, da je to spet dobra popotnica, da Janša spet sestavi vlado.” Merše je poudaril, da je dejstvo, da ima SDS primat, kako velik ta je, je pa drugo vprašanje. “Ključno vprašanje so stranke, ki so blizu parlamentarnega praga. Bodo prišle v parlament ali ne? Te bodo namreč odločale o tem, kdo bo sestavil vlado. Tistih 8,9, 10, 11 poslancev bo verjetno ključnih, ki bodo odločali o tem, kdo bo sestavil koalicijo,” je prepričan.
Glede na to, da glasovi opredeljenih volivcev kažejo, da ima SDS preko 30 odstotkov, Gibanje Svoboda pa čez 20, ostale leve stranke pa precej manj, je očitno, da je vidna polarizacija in koncentracija glasov okrog ene leve stranke. “Takšne koncentracije ni bilo od SMC-ja. Če SAB in LMŠ dobita malo pod pragom, potem je to za cel levosredinski blok in tudi za stranko Svoboda en velik poraz. To, kar so govorili zadnji dve leti, da bodo na volitvah obračunali s politiko Janeza Janše, se bo pokazalo, da leva sredina tega ne zna in ne zmore. Tu je velik problem zanje, kako pridobiti zadosti mandatov v parlamentu. Tisti, ki misli, da bo lahko vladal z množico civilne družbe izven parlamenta, se zelo moti. Zaenkrat imamo namreč parlamentarno demokracijo,” je komentiral Lukšič.
Merše je v zvezi z grafom, ki kaže maksimalni doseg izpostavil, da rezultat pri SDS kaže skrajno mejo. “SDS ima namreč zelo opredeljene volivce in so tukaj že navedeni. Ko bomo prišteli neopredeljene, se jih bo verjetno malo odločilo za SDS. SDS-u se bo potem delež zmanjšal, ker se bo sorazmerno povečal nekaterim drugim strankam. Računati, da bi šli bistveno čez 30 mislim, da je nekoliko utopično. Parlamentarni prag je blizu marsikomu tako od zgoraj kot od spodaj, tako da tukaj se bodo nabirali glasovi,” je prepričan.
Več volivcev pomeni višjo stopnjo legitimnosti parlamenta
Na vprašanje, če je več volivcev na voliščih dobro za levo ali desno opcijo, je Lukšič izpostavil mnenje, da je to predvsem dobro za Slovenijo. Več volivcev namreč kot pride na volitve, večja bo stopnja legitimnosti parlamenta, ki bo dobil mandat. “To je odvisno od tega, kdo bo tisti, ki bo pridobil neopredeljene. Tam je nek bazen ljudi verjetno, ki bi pod določenimi pogoji še lahko prišli na volišča. Mi vemo, da je iluzija, da bomo nagovorili vse da pridejo. Eni so namreč v stranki, ki se ji reče “Jaz sem stranka”. Ti se v politiko ne vmešavajo in jih je najmanj eno tretjino. Teh ni možno nagovoriti, ker oni so v svojem klobčiču. Da bo prišlo do kakšnih prelivanj, ker temu je tudi namenjena volilna kampanja, je seveda tudi pričakovano, ampak se mi zdi, da nekih bistvenih premikov ne bo. Dva do največ pet odstotkov bi lahko bilo, ko gre za večje stranke”. Več pa meni, da se ne more zgoditi.
Tudi Merše meni, da je dobro, da pride čim več ljudi na volitve. Je pa vprašanje, komu bo to koristilo. “Se mi zdi, da je zelo odvisno od tega, kakšna bo kampanja na koncu in kateri dogodki bodo ključno vplivali. Če bo vojna v Ukrajini zelo odločilno vplivala, bo to bolj koristilo desnim. Če bo na drugi strani civilna družba, ki je združena v Glas ljudstva, in sedaj napoveduje agitacijo po terenu, lahko to pomeni pomemben doprinos na levi strani. Tisti dodatni, ki bodo na volitve prišli, bodo prišli zato, ker jih je nekdo nagovoril.” Vprašanje je po njegovih besedah torej, kdo je tisti, ki jih lahko na tej točki nagovori.
Za Goloba bodo soočenja največji izziv
Za soočenja Lukšič meni, da bodo za Roberta Goloba zagotovo največji izziv, ker nima izkušenj in ne ve, kaj pomeni nastopiti skupaj z drugimi v isti minutaži. “Podobno bo to izziv za Janeza Janšo, samo ima ta tako trdno volilno telo, da se mi zdi, da on lahko ne pride, lahko počne karkoli, pa bo to volilno telo vztrajalo. Za sabo ima 30 let, vodenje treh vlad, tako da to volilno telo ni tako občutljivo. Pod posebno presijo bosta tudi Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Sta namreč na robu in od njunih nastopov bo zelo odvisno ali bosta prišla v parlament ali ne. Mogoče tudi za Tonina in Novo Slovenijo. Ali bodo povišali apetit in spremeniti strategijo, malo bolj radikalno, tudi mogoče v odnosu do SDS-a, ali pa bodo vztrajali na tem.” Meni tudi, da bi Pivčeva znala dobiti kakšen odstotek več v soočenjih.
Po prepričanju Meršeta se Golob soočenj bolj boji kot Janša. Janša je namreč vendarle spreten retorik, kar je dokazal že neštetokrat. Soočenja mu tako večje škode ne morejo narediti, lahko mu pripomorejo. “Goloba očitno soočenja skrbijo. Poniknil je za 3-4 tedne, praktično nikjer ga ni bilo. Težave je imel v intervjuju na N1, samo z novinarjem je bil, pa je že izgubil živce. Na drugi strani se bo videlo, kdo ima vsebino in kdo zna lepše govoriti. V NSi so se izkazali zelo vsebinski, zelo spreten retorik je Kovšca. Šarec in Bratuškova se kažeta kot izrazito prazna,” je ocenil.
Lukšič meni, da bodo ti, ki ne bodo prek nacionalke prišli čez kvote, ki so zakonsko predpisane, poskusili preko privatnih televizij. Torej tam kjer si lahko zagotovijo prijazno okolje. POP TV je bil po njegovih besedah zmeraj dobro izhodišče za tovrstne nastope. “Zmeraj kadar se je ustanovila neka nova stranka, je dobila posebno mesto na POP TV. Ni razlogov in dvomom, da tudi sedaj ne bo tako. Na vašo televizijo, ki je na črnem seznamu, zgleda teh ljudi ne bo. Tisti, ki misli, da je Slovenija demokratična država in ki si prizadeva, da bi se stopnja demokracije povečala, bi bilo seveda prav, da pride tudi sem.”
Tudi Merše je prepričan, da Golob stavi na POP TV. Kot komercialna televizija je namreč bistveno bolj svobodna pri določanju tega koga bodo soočili in koga ne. “Leta 2014 so postavili Levico med stranke ki se soočajo in jih verjetno na ta način potisnili v parlament.” Pravi, da mu je zanimivo, da nekatere stranke blokirajo tako velik del gledalcev, ki spremlja soočenja na Planet TV in Nova24TV (200 tisoč gledalcev). Stranki LMŠ vendarle grozi izpad iz parlamenta.
Leva sredina je manj organizirana, manj zanesljiva
Lukšič meni, da ima vsaka od resnih strani v arzenalu zagotovo še orodje, s katerim misli tolči po nasprotniku. Bistvenih sprememb misli, da ne bo. “Ko gledamo slovenske volitve je približno 55:45 za levo sredino. Potem odvisno koliko glasov leve sredine gre v nič. Koliko poslancev se vmes proda. Leva sredina je manj organizirana, manj zanesljiva. Desna sredina je bolj organizirana in ima konsistentno telo. Hendikep, ki ga uživa v javni prostori, zna z organizacijsko strukturo nadomestiti. Če bi se desna sredina malo bolj civilizirala in bila bolj omikana, bi z lahkoto prišla na 55 ali 60 odstotkov, kar ji ne uspe. Ima namreč ta škorpijonski refleks. Če bi se leva sredina uspela bolj povezati in organizirati bi lahko ravno tako stabilno vladala.” Merše pravi, da so posamezne stranke manj organizirane na levi. Še posebej je to vidno, če primerjamo SDS in neke ad hoc stranke, ki še nimajo skoraj nobenega občinskega odbora. “Če gledamo blok kot celoto je leva stran bistveno bolj organizirana. Če poleg štejemo še medije, nevladne organizacije, itd. Na desni strani nevladnih organizacij praktično ni.”
Sara Kovač