V SDS in Novi Sloveniji po besedah Zvonka Černača in Jerneja Vrtovca nasprotujejo dodatni obremenitvi gospodarstva za obnovo po ujmi, saj predlog med drugim prinaša 5-letno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za 3 odstotne točke. “Predvsem ta davek, ki povečuje obdavčitve gospodarstvu, podjetjem, je tisti, ki v teh zaostrenih razmerah, ko usiha gospodarska aktivnost, ni dobra poteza, je korak v napačno smer”, je v oddaji Tema dneva izpostavil poslanec SDS in predsednik Sveta SDS Zvonko Černač.
Na vprašanje, kateri členi zakona o obnovi so tisti, ki se zdijo SDS in NSi pereči, je Zvonko Černač odgovoril, da je nekaj stvari, ki obremenjujejo dobre namene, da se pomaga ljudem. Glavna težava tega zakona, ki naj bi bil po besedah premierja v DZ že konec oktobra, je, da po nepotrebnem povečuje obdavčitve tudi tam, kjer ni potrebno.
Po besedah poslanca so v zakonu predvideli, da bodo ti ukrepi obnove zahtevali nekaj več kot milijardo evrov sredstev. “Samo iz treh finančnih virov od devetih, ki jih predvideva ta zakon v 125. členu, pa nameravajo v teh petih letih izvajanja zakona pobrati več kot milijardo 600 milijonov sredstev, od tega slabo milijardo podjetjem. To pomeni s povišano stopnjo davka od dohodka pravnih oseb. Iz obdavčitve bank nameravajo pobrati okrog 400 milijonov in ostanek od dobičkov iz upravljanja z državnim premoženjem”, je pojasnil in dodal, da je predvsem ta davek, ki povečuje obdavčitve gospodarstvu, podjetjem, tisti, ki v teh zaostrenih razmerah, ko usiha gospodarska aktivnost, ni dobra poteza in je korak v napačno smer.
Prej nadzora praktično ni bilo
Kot pravi, je druga težava pristop pri reševanju situacije za tiste ljudi, družine, ki so izgubile največ – domove oziroma objekte, neprimerne za bivanje. “V takšnih primerih smo predlagali izdatnejšo pomoč tudi v obliki povečanih poroštev iz 100 tisoč na 250 tisoč evrov. Predvsem pa smo predlagali, da se postopek razlastitve uvede samo v skrajnem primeru, ko so vse druge dogovorne možnosti izčrpane in ne pridejo v poštev.” Povedal je, da tukaj niso bili uspešni, so pa bili uspešni pri številnih amandmajih, ki so jih vložili samo glede nadzora, ki ga praktično ni bilo. “Predlagali smo, da porabo sredstev iz tega sklada vsakoletno nadzira Računsko sodišče RS, vsebinsko in formalno. To je bilo na odboru tudi sprejeto.”
Na vprašanje, kako se bo delila pomoč iz EU, je pojasnil, da je tudi težava v tem zakonu, ker med viri sredstev, ki naj bi bili namenjeni obnovi, ni predvidenih sredstev iz solidarnostnega mehanizma, kjer bo Slovenija poleg 100 milijonov akontacije, ki jo je prejela v letošnjem letu, dobila še 300 milijonov evrov v drugem letu. “Ni predvidenih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki segajo do milijarde evrov in ne iz programa kohezijske politike 2021–2027, kjer je premier sam pred dvema ali tremi meseci dejal, da bodo opravljene prerazporeditve v višini 800 milijonov evrov.” Kot je dejal, so vse to razlogi, ki govorijo v prid temu, da ni treba zajemati dodatnih sredstev z dodatnimi davki.
Neštetokrat se prekinja poslance SDS
Beseda je med pogovorom tekla tudi o sporu Černača s predsednico DZ, ki ga je posedla v klop. Černač je poudaril, da je predsednica DZ prva med enakimi, je poslanka in ima svoj sedež v dvorani. “Ko predseduje, vodi sejo DZ, mora ravnati do vseh enako. Tako ona kot njeni namestnici iz koalicije, Meira Hot in Nataša Sukič pa temu velikokrat ne sledijo in določbo Poslovnika in proceduro drugače razlagajo pri koalicijskih poslancih in poslancih SDS. Predvsem niti ne pri poslancih opozicije, ampak predvsem, ko gre za posamezne poslance in poslanke SDS.” Po njegovih besedah neštetokrat prekinjajo govornika, segajo v besedo, čeprav za to nimajo nobene pravice v skladu s pravili. “Jaz sem na to opozoril, ker sta bila motena v svojih razpravah tako poslanec Branko Grims kot poslanec Dejan Kaloh, da pač to ni primerno in da se tega v prihodnje naj več ne počne. Nenazadnje sem bil tudi sam večkrat prekinjen, ko sem razpravljal dan za tistem v DZ. Šlo je za razpravo o kandidatih za ministre, razpravljal sem o vladi, ker sta obadva del vlade.” Kot pravi, ga je Sukičeva večkrat prekinila, kar je v nasprotju z določili Poslovnika DZ. “Takšno obnašanje ne pritiče predsedujočim, predvsem ne predsednici DZ. Je pobalinsko, infantilno. Opozoril sem na to, da se to v bodoče ne bi več dogajalo, ker žal ne meče samo slabo luč nanjo, ampak na vladajočo koalicijo in celoten parlament,” je prepričan.
Ker je Černač nedolgo nazaj postal predsednik Sveta SDS, kjer je nadomestil poslanca Anžeta Logarja, je bil ta povprašan, kaj pomeni predsedovanje Svetu SDS. Poslanec je pojasnil, da Svet SDS predstavlja formalno najvišji organ med kongresom. Ta se sestaja običajno 4-krat letno, sestavljajo pa ga vsi predsedniki odborov, poslanci in še nekateri drugi člani. “Gre za širok organ, ki združuje več kot 300 ljudi. Več nas je, kot ima marsikatera od strank članov. Organ analizira trenutno situacijo, sprejema odločitve v obdobju med kongresoma stranke,” je še pojasnil.
SDS je imela vedno odprta vrata za sodelovanje
Na vprašanje, ali Logar ustanavlja stranko, je Černač povedal, da je glede na okoliščine in posamezne poteze, ki jim sledimo v zadnjem obdobju, ta pot verjetno odprta. “Kolega Logar pravi, da se še ni odločil, vendar vse aktivnosti verjetno gredo v to smer.” Sam meni, da bi bilo korektno in pošteno do kolegic in kolegov v poslanski skupini in do stranke, ki ji vrsto let pripada, da to odločitev čim prej javno pove in se glede tega odloči.
“V SDS mislim, da smo ena izmed najbolj odprtih strank. Ko govorimo o sodelovanju, je imela SDS vedno odprta vrata za sodelovanje, zapirali so jih drugi. Ko je vlado prvič vodil naš predsednik (2004–2008), je tako takrat kot potem leta 2012 in tudi v letu 2020 k sodelovanju povabil vse parlamentarne stranke. Kot veste, so se 2004 v SD odločili za programsko sodelovanje, z njimi je usklajena več kot polovica zakonov, kar je dodana vrednost za ljudi in njih same.” Černač pravi, da v stranki ne vidijo težave, če se nekdo odloči delovati izven okvirov. To so namreč samostojne odločitve, ki jih mora pretehtati vsak sam. “Nihče v stranki ni omejen, lahko izraža mnenja, pobude in deluje, kot meni, da je najbolj prav”, je še pojasnil.
Ž. N.