“Nerad rečem, da je stvar, ki se odvija pred sodišči, farsa, ampak v tem primeru skorajda ne morem reči kaj drugega. S toliko leti zamude, o neki stvari, ki se pravzaprav v principu vedno ureja na trgu,” je v zvezi s procesom proti Janezu Janši v zadevi Trenta v oddaji Ura moči komentiral diplomat, profesor in bivši ustavni sodnik dr. Ernest Petrič.
V tokratni oddaji Ura moči na Planet TV je bil v uvodu govor o nepremičninskem davku, za katerega strokovnjaki menijo, da je ustavno sporen, ker se selektivno obdavčuje del premoženja. Na vprašanje, ali lahko morebitna tožba na ustavnem sodišču uspe, je dr. Ernest Petrič povedal, da to težko kategorično reče vnaprej. V zvezi z razmislekom o obdavčevanju premoženja je dejal, da je tukaj potreben resen pristop. Gre namreč običajno za obdavčenje nečesa, kar je bilo obdavčeno že, ko je to premoženje nastajalo. Torej gre za dvojno obdavčitev. “Zato mora biti ta davek zelo zadržan, sorazmeren”. Čeprav imajo v večini držav obdavčeno premoženje, pa sam v zvezi z omenjenim predlogom meni, da je ta verjetno tudi ustavno-pravno problematičen.
Na vprašanje, ali meni, da bo aktualna sestava ustavnega sodišča zadevo pravilno ocenila, je izpostavil, da bi zelo rad zaupal tej pomembni instituciji. Spomnil je, da so v preteklosti ugotovili, da je treba tudi večino omejiti. “Parlamentarizem, demokracija je utemeljena na volji večine. Ampak tudi večina lahko zlorabi svojo oblast. Takrat so modri ljudje, najprej se je to zgodilo v Avstriji in Češki, prišli do tega, da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo nadzirali tudi večino. Ko pa gledam našo zadnjo sestavo ustavnega sodišča, imam včasih občutek, da na to, da je njihova temeljna funkcija tam, da skrbijo za to, da država ne bo zlorabila svoje oblasti, nekako pozabljajo,” je povedal in dodal, da to ni dobro. Čeprav pravi, da želi varovati avtoriteto ustavnega sodišča, pa priznava, da ga je nekaj njihovih odločb globoko presenetilo, razočaralo.
“Ne vem za nobeno reč na svetu, ki bi jo bilo več, ker bi jo bolj obdavčili”
Profesor, bivši minister in kolumnist dr. Žiga Turk je v zvezi z omenjenim davkom povedal, da je treba najprej ugotoviti, da je ta vlada ena od tistih, ki si prizadeva prerazdeljevati premoženje, ki se ne ukvarja s tem, kako bi Slovencem in slovenskim podjetje pomagala, da bi čim več ustvarili, da bi ljudje čim več zaslužili in da bi bil priliv ob obstoječih in nižjih davčnih stopnjah v državno blagajno zadosten. “Ker tega ne dela, išče nove vire, nove davke, obdavčitve, prispevke. S tem dodatno bremeni podjetnike, dela državo nekonkurenčno in tej spirali pravzaprav ni videti konca,” je dodal kritično.
“Zakaj davek na nepremičnine? Ker se jih dobesedno iz letala vidi, ne da se jih skriti, odnesti. Obdavčitev finančnega premoženja, jaht, avtomobilov, nakita, zlatih palic, vse to se da poskriti in preveč energije bi šlo za take stvari,” je povedal v nadaljevanju in izrazil strinjanje s tistimi, ki menijo, da je ta davek globoko nepošten, nepravičen, obdavčuje namreč tiste, ki so stvari dali na kup, ki so investirali v določeno obliko premoženja, vsi tisti, ki so stvari sproti pognali ali na premičninah ali na storitvah, pa ne bodo prispevali v državno blagajno.
“Če je cilj tega davka, da bi povečali razpoložljivost nepremičnin, dostopnost stanovanj, potem je davek zadnja stvar, ki pri tem pomaga. Ne vem za nobeno reč na svetu, ki bi jo bilo več, ker bi jo bolj obdavčili,” je povedal jasno in dodal, da težavo, da se marsikdo ne odloča za to, da bi dal stanovanje v najem, predstavlja sam odnos med najemnikom in najemodajalcem, ki je slabo urejen, saj je stanovalec močno zaščiten.
V diskusiji se je nato znašla tudi novela zakona o medijih, kjer so najmanj trije členi razburili javnost, zlasti do oblasti kritične medije. Spomnimo, da je v 36. členu zakona prepoved spodbujanja k neenakopravnosti ter razpihovanju sovraštva in nestrpnosti, inšpektor pa lahko izda začasni ukrep odstranitve vsebine. 48. člen zakona ureja državno oglaševanje in vključuje tudi dikcijo, da denar lahko dobi medij, ki uresničuje javni interes na področju medijev, ampak o tem bo odločal urad vlade za komuniciranje. 49. člen pa prepoveduje politično in versko oglaševanje na RTVS in STA, pri čemer so katoliški mediji prepričani, da se s predvideno prepovedjo obvestil o verskih dogodkih nedopustno posega v versko svobodo.
“Tovrstni zakoni, ki peljejo v cenzuro, so skrajno problematični,” je izpostavil Petrič, ki meni, da je cenzura, kot je zamišljena v tem zakonu, odveč. Imamo namreč zakonodajo, kjer se lahko v primeru, če se nekoga užali, če se nekoga zlohotno ogovarja itd., uporabi kazensko bodisi civilno pot. “Nek urad, kjer bo tam nek modrec, nek inšpektor ali kakor koli se bo že imenoval, bdel nad tem in presojal, kaj je tisto, kar je v mojem govorjenju narobe, to je absurdno za naše čase. Vsakdo naj pometa pred svojim pragom. Vsi so dolžni skrbeti za to, da žalitev ne bo, cenzure ne rabimo,” je prepričan. Kot pravi, iz tega ne bo nastalo nič dobrega.
Poskuša se omejiti, da bi do ljudi prišle napačne ideje brez filtrov
Na vprašanje, ali gre tukaj za obračun z influencerji, med katerimi so nekateri kritični (med njimi so tudi člani podmladkov strank), je Turk odgovoril, da tudi. Pravi, da odkar je bil v Visoki skupini Evropske unije za boj proti lažnim novicam, je jasno, da stara politika, tudi v spregi s starimi mediji, poskuša nekako spraviti tega duha svobode govora, ki se je razvil na internetu, nazaj v steklenico. “Poskuša omejiti, da bi do ljudi prišle napačne ideje brez filtrov, ki jih v medijih, naj bodo levi in desni, delajo novinarji. Ta zakon razumem kot nek dokaz, da je pri nas levi politični pol pripravljen na demokracijo samo v primeru, če imajo dostop do javnosti samo tisti, ki bodo pravilno tej javnosti razložili za koga glasovati, torej zanje.”
Ker bo lahko inšpektor arbitrarno odločil, zahteval umik, nato pa bo odločalo sodišče, je Turk dejal, da si to predstavlja tako, da bodo tisti, ki že sedaj delajo “red” na družabnih omrežjih in se kregajo, zatožili nekoga na X, Tik Toku itd., da je objavil kaj spornega. “Inšpektor bo rekel, kdo je zatožil, “aha ta in ta, ki je naš”, in bo poslal e-mail, da naj oseba vsebino umakne, če oseba ne bo želela težav, bo to naredila. To je povsem nesprejemljivo, da o svobodi govora odloča nek inšpektor in da lahko nek inšpektor odstrani nekaj, kar je bilo objavljeno. Tega tudi v prejšnjem sistemu ni bilo. Takrat je moralo sodišče razsoditi, da je treba nekaj cenzurirati,” je poudaril.
V zvezi s kritikami katoliških medijev, da gre za poskus prepovedi obvestil o verskih dogodkih, je Petrič povedal, da mu je to popolnoma nerazumljivo. “Kaj je sedaj to? Je sedaj prepovedano obveščati ljudi, ki so verni ali neverni, o verskih dogodkih? To so stvari, ki jih pripisujem neizkušenosti, neznanju.” Pojasnil je, da gre tukaj preprosto za obveščanje. “Potem naj se ne obvešča nič, tudi ne zborovanja na Čebinah ali kaj podobnega. Zgrožen sem, kam se ta družba počasi usmerja.”
Turk meni, da bi bil lahko zakon o medijih bistveno krajši, če bi pisalo, da so mediji svobodni, morda bi bilo nekaj določb o koncentraciji in pravici do popravkov, ostalo bi šlo lahko ven. V zvezi s očitki, da se za RTVS plačuje več, dobi pa manj, je povedal, da razume, da je bilo v 50., 60. letih treba ustanoviti državne televizije, da so obveščale javnost, danes pa je to ceneje. “Za obstoj ene posvečene nacionalne televizije plačamo državljani skoraj toliko kot za vso živo kulturo skupaj. To se mi zdi izrazito neprimerno za današnji čas.” Na vprašanje, če slovenska ustava sploh dovoljuje, da ustanovitelj reže število zaposlenih, zavod RTVS prestrukturira, je Petrič odgovoril: “Pomoje ne. Ne vem, kako se bo ustavno sodišče, če bo dobilo to v presojo, odločilo. Ampak prima facie, tale hip, ko ste me to vprašali, bi rekel, da je to, da vlada posega na tak način v neko institucijo, ki mora biti neodvisna … da je to prima facie ustavno sporno.”
Vlada je kljub aferam trdno v sedlu. Na vprašanje, ali je to dokaz, da če imaš udobno večino v parlamentu, se ti nič ne more zgoditi, je Turk dogovoril: “Velika verjetnost je, da smo dobili darili od Božička (zakon o nepremičninah) in Dedka mraza (zakon o medijih) zato, da se nekoliko pozabi, kaj se je zgodilo tik pred božičem na zadnji Tarči, ko se je odprla velika afera, morda največja v zgodovini neodvisne Slovenije, ki kaže na neke sumljive povezave med vrhom policije, politiko in morda Kavaškim klanom oziroma organiziranim kriminalom.” Kot pravi, je to popolnoma potihnilo, stopilo v ozadje. Kar se tiče političnega preživetja Goloba, pravi, da je treba priznati, da je kot politik sposoben. “Sposobnost politika se namreč ne meri samo po tem, kaj naredi dobrega za državo, ampak kako dolgo se uspe ohraniti na vrhu. On ima udobno večino in dokaj spretno čisti prostor okrog sebe.” Meni, da bo sanje še nekaj časa uresničeval, saj tisti, ki so ga pripeljali na oblast, ne uspejo najti alternative.
Avtoriteto izgubljajo pomembne institucije
Vlada je izvedla pritisk na Agencijo za energijo. “Vse te stvar krnijo ugled oblasti, demokratično izvoljene, katere moč je v veliki meri odvisna od njenega ugleda,” je komentiral Petrič. “Avtoriteto izgubljajo pomembne institucije, počasi se to v nekaterih državah v preteklosti nadomesti potem z avtarkijo, z diktatorskim obvladovanjem stvari. Po tej poti upam, da ne gremo. Oblast in institucije morajo uživati ugled, spoštovanje itd., pri nas gremo tukaj nazaj,” je povedal kritično. “Ta zgodba s policijo je v nebo vpijajoča. Policija je tako občutljiva ustanova, če se tu začenja postavljati vprašanje o tem, da je na nek način korumpirana ali povezana celo z nekimi mafijskimi povezavami, je to za demokracijo skrajno nevarno. To je treba razčistiti, ne pa pomesti pod mizo,” je povedal. Verjame, da je to, kar se pri nas dogaja, v veliki meri odraz neznanja. “V Sloveniji je neko prepričanje, da moraš še za brivca opraviti neke izpite, politik in minister pa si lahko kar tako.”
Na vprašanje, kaj bi morala narediti opozicija v naslednjem letu in pol, je Turk komentiral, da ve, česa opozicija v letu 2024 ni naredila, to je lansirala nekaj novega, drugačnega, svežega, kar bi pritegnilo volivce, ker je podpora Golobovi stranki padla, hkrati pa se ni povečala podpora opozicijskim strankam, ampak so se volivci preselili v nek bazen neopredeljenih, kjer čakajo nov obraz. “Nekaj malega teh vidi v priložnost v Logarju, sicer pa so na voljo za naslednjo prevaro,” je še dodal.
Zadeva Trenta: To je resnično na meji absurda
V zvezi s procesom proti Janezu Janši v zadevi Trenta in vprašanjem, ali bi slovenski mediji o tem, če bi se dogajalo drugje, pisali kot o avtoritarni državi, ki poskuša že drugič v zapor spraviti vodjo opozicije, je Petrič odgovoril z: “Verjetno bi tako pisali”. “Nerad rečem, da je stvar, ki se odvija pred sodišči, farsa, ampak v tem primeru skorajda ne morem reči kaj drugega. S toliko leti zamude, o neki stvari, ki se pravzaprav v principu vedno ureja na trgu. Ko nekaj prodajam, skušam prodati kot meni ustreza. Nekomu bom prodal ceneje. Sam sem že prodajal tudi določeno stvar, ko sem sam znižal ceno, ker sem želel, da določena oseba do tistega pride in tako naprej,” je pojasnil in dodal, da so to stvari, s katerimi se sodišču ni treba ukvarjati 15–20 let. “To je absurdno, to je resnično na meji absurda. Zgleda, da tiste velike sanje, ki smo jih imeli nekoč, ko smo se odločali za to državo, da bo to država v pravem pomenu besede moderna, poštena, demokratična … da tu doživljamo razočaranje za razočaranjem.”
#ErnestPetrič je zagotovo eden zadnjih, ki ga lahko razmere pripravijo do tako odkrite kritike delovanja države in predvsem sodstva.#RazočaranjeZaRazočaranjem #UraMoči #PlanetTV #Trenta #Farsa #Absurd
Ni želel reči #Krivosodje, ampak to je to. pic.twitter.com/W7hBvL889Y— Davorin Kopše (@DKopse) January 5, 2025
Na vprašanje, kaj nas v svetu čaka v prihodnje, je Turk uvodoma poudaril, da velja, da boljše poznamo preteklost kot poznamo prihodnost. “Preteklost celotnega Zahoda zadnjih 15–20 let je bila, da je kot mesečnik počasi hodil proti prepadu oziroma v napačno smer, nobenega optimizma, ambicije, volj po samoohranitvi ni bilo.” Zdi se mu, da Trumpova izvolitev lahko pomeni nek preobrat. To je inspiracija za mnoge druge stranke in politike po svetu – če bo Amerika bolj ambiciozna, bodo morali biti drugi. Glede vojne in miru pa je povedal, da do sedaj ni bilo nobenih pametnih rešitev, vendar lahko Trump po njegovo prinese spremembo.
Ker Mednarodno kazensko sodišče v Haagu zahteva proces proti izraelskemu premierju, razpisalo je namreč tiralico, je Petrič pojasnil, da država Izrael tako kot Rusija, Kitajska, ZDA in druge države ni članica sodišča. Torej Izrael ni zavezan, da osebo, zoper katero je sprožen pregon, izroči. “Mislim, da ga ne bodo izročili, da do tega postopka ne bo prišlo.” Kot pravi, je glavni problem, da se premalo misli, kako zagotoviti mir na Bližnjem vzhodu. “Mislim, da je potrebno, da se poleg ZDA močno angažira EU s ciljem, da se zagotovi mir.”
Ž. N.