24. marca 2022 je imela na Brdu pri Kranju svoj kongres stranka Naša dežela, ki jo vodi nekdanja predsednica DeSUS Aleksandra Pivec. Kot eno izmed prioritetnih nalog je Pivčeva izpostavila tudi področje kmetijstva ter vprašanji glede varnosti in energetske neodvisnosti. “Slovenija je dežela, ki ima ugodne pogoje, da dvigne nivo samooskrbe,” je dodala.
Predsednica stranke Naša dežela in nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je v četrtek, 24. marca 2022, gostovala v oddaji Tema dneva na Nova24TV, kjer je spregovorila o prvem letu delovanja stranke, njenem kongresu in povolilnih povezovanjih. Kongres stranke na prvi dan uradnega začetka volilne kampanje je bila po besedah Pivčeve simbolična gesta.
Pivčeva vztraja, da stranke niso ustanovili, da bi komurkoli konkurirali v političnem prostoru. Pri tem predsednica stranke ignorira dejstvo, da je že samo udejstvovanje na volitvah konkuriranje vsem ostalim tekmecem. Po mnenju Pivčeve se njena stranka umešča v “resnično sredinski politični prostor, kar seveda ne pomeni, da nimamo nobenih ideoloških prepričanj.” Vseeno Pivčeva v isti sapi trdi, da želijo v stranki dati vsebini prednost pred ideološkimi pogledi ljudi, ki so v stranki.
Po besedah Pivčeve naj bi Naša dežela nagovarjala volivce, “ki so bodisi neopredeljeni, nimajo izrazitih ideoloških opredelitev in seveda znajo prisluhniti vsebinam, ki so v razvoju Slovenije potrebne”. Nadalje je Pivčeva povedala, da se v stranki zavzemajo za decentraliziran regijski razvoj. Za ta namen zagovarjajo tudi ustanovitev pokrajin ter razvoj podeželskih območij, kar pa po besedah Pivčeve ne pomeni zgolj kmetijstva, temveč tudi demografsko problematiko. Predsednica Naše dežele ni pozabila na upokojence in poudariti, kako si zaslužijo “ne samo dostojne pokojnine, ampak tudi ugodno bivalno okolje in pa seveda pogoje za življenje”.
Stranka zanimiva za mlade
Po besedah Pivčeve naj bi se v stranko včlanjevalo tudi “ogromno mladih, ki nekako vidijo v tem političnem ideološkem dvobojevanju eno priložnost, da ga presežejo, da se končno začnejo politiki pogovarjati tudi o temah, ki so za mlade pomembne”. Kot takšne teme je Pivčeva naštela sodoben šolski sistem, dostop do kakovostnih delovnih mest in stanovanjska problematika.
Pivčeva se vprašanju, s kom se misli stranka povezovati po volitvah, izmika. Pravi, da bo o tem odločalo ljudstvo, a v tako polariziranem ozračju, kot trenutno vlada v Sloveniji, je tudi molk lahko razumljen kot jasen odgovor. Pivčeva z zavračanjem predvolilnega kupčkanja po vsej verjetnosti želi ne odvrniti potencialnih volivcev na podlagi čisto ideoloških tem, kako uspešen bo tak pristop, bomo lahko videli čez mesec dni. Predsednica stranke stavi na intenziven predvolilni boj, ki bo volivcem omogočil, da se odločijo, komu bodo zaupali svoj glas.
Pivčeva volivce poziva k udeležbi na volitvah. Po njenem mnenju to ni samo pravica, temveč tudi dolžnost vsakega volivca. Pred štirimi leti je na predčasnih državnozborskih volitvah svoj glas oddalo 52,64 odstotka volilnih upravičencev. Na volitvah 2014 je glasovalo 51 odstotkov volivcev. Leta 2011 pa je glasovalo 65 odstotkov volilnih upravičencev. Na splošno vse od prvih volitev v samostojni Sloveniji volilna udeležba iz enih volitev v druge pada. Od prvih parlamentarnih volitev leta 1992 do 2018 za skoraj 34 odstotkov.
V politiki ne sme biti zamer
V nadaljevanju se je Pivčeva dotaknila dejstva, da sta dva nekdanja poslanca DeSUS-a Branko Simonovič in Ivan Hršak zdaj člana njene stranke. To je še toliko nenavadneje, ker so ravno poslanci DeSUS-a takrat sodelovali pri rušenju Pivčeve s predsedniškega položaja v DeSUS-u in ponovni kratki vrnitvi Karla Erjavca. Pivčeva meni, da v politiki ne sme biti nikoli zamer na podlagi političnih konfliktov. Ne glede na vse pa jih je vedno povezovala “ideja po boju za posebno ciljno skupino starejših ljudi in upokojencev”. Nekdanja poslanca DeSUS-a sta videla, da tega več ne moreta početi v okviru te stranke, zaradi česar sta se odločila za prestop v Našo deželo.
Ivan Šokić