fbpx

Za Skupino HSE ima svetovni dan voda pomemben simbolični pomen

HE Solkan (foto: HSE)

Skupina HSE, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, se kot lastnik hidroelektrarn na Dravi, Soči in Savi lahko pohvali s 3.980 GWh proizvedene električne energije v letu 2021. Od tega so večji delež proizvedle Dravske elektrarne Maribor, in sicer 2.910 GWh, Soške elektrarne Nova Gorica so je proizvedle 800 GWh, Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer ima HSE 49-odstotni delež, pa 269 GWh. Skupni delež električne energije iz vodnih virov v skupni bilanci skupine HSE je bil v letu 2021 dva odstotka višji kot leta 2020, in sicer 56-odstoten, kar na državni ravni znaša več kot 85 odstotkov.

22. marec, kot svetovni dan voda ima po besedah generalnega direktorja HSE, DR. Viktorja Vračarja za skupino družb HSE simboličen pomen, saj obeležuje do sedaj izvedene in v prihodnosti načrtovane energetske projekte na hidro potencialu slovenskih rek, ki bodo Slovenijo vodili po poti do ogljične nevtralnosti, pri čemer je poudaril, da imajo na področju pridobivanja električne energije iz slovenskih rek v skupini HSE smele načrte.

Kot enega najpomembnejših je izpostavil začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, saj bodo, ko bodo vse načrtovane v celoti zgrajene, po predvidevanjih proizvedle dodatnih 1.105 GWh električne energije, kar bo zadoščalo za oskrbo 250 tisoč gospodinjstev. Skupaj prve tri hidroelektrarne na srednji Savi in sončna elektrarna na planoti Prapretno pomenijo začetek zelene transformacije zasavske regije. Načrtujejo tudi povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki bodo lahko v drugi polovici tega desetletja za približno četrtino dvignile instalirano moč elektrarn ob uspešni realizaciji novih investicij ter posledično povečale proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Svetovni dan voda je vedno priložnost, da spregovorimo o različnih pomenih te neprecenljive dobrine. Eden ključnih je tudi v možnosti varne in zanesljive proizvodnje električne energije iz domačega vira. Dravske elektrarne Maribor smo na tem področju paradni konj, ki s povprečno letno proizvodnjo 2.800 GWh proizvedemo skoraj 70 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije iz obnovljivega vodnega vira. Ohranjanje primerne stopnje energetske samozadostnosti tudi v prihodnje pa nas zavezuje k snovanju in postavitvi novih hidroenergetskih objektov znotraj družbe DEM in skupine HSE.” je dejal Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM.

HE Fala (foto: HSE)

Ob tem je Radovan Jereb, direktor SENG poudaril strateško pomembnost vode kot surovine, zato je z njo potrebno skrbeti skrbno in preudarno, hkrati pa je dodal, da so v družbi Soške elektrarne Nova Gorica prepričani, da odgovor na trajnostno iskanje ravnovesja med željami človeka in ohranjanju narave leži v najboljših praksah, “pri energetski izrabi vodnega potenciala Soče in porečja upoštevamo stroge okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega in sonaravnega razvoja. Investicije načrtujemo upoštevajoč načelo večnamenskosti hidroenergetskih objektov in tako povezujemo proizvodnjo električne energije s pozitivnimi učinki na razvoj drugih dejavnosti v prostoru”, je dejal. Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) imajo v lasti 23 malih hidroelektrarn, pet velikih hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno skupne moči 338 megavatov. V letošnjem letu načrtujejo rekonstrukcijo 90 let stare male hidroelektrarne Hubelj moči 2,1 megavata in Podselo moči 0,135 megavata, ki bodo podaljšale njuno življenjsko dobo in povečale izkoristek ter tako ohranjale visoko razpoložljivost tudi tema objektoma.

Skupina HSE bo delovala tudi izven hidro področja, saj bodo že aprila na Prapretnem odprli največjo, 3-megavatno sončno elektrarno v Sloveniji, v drugi fazi pa bi lahko na tem področju povečali sončno elektrarno še za dodatnih 10 megavatov. Zaključuje se gradnja 2,5-megavatne sončne elektrarne Zlatoličje in že snuje druga faza moči do 30 MW, velike priložnosti pa se kažejo tudi na področju vetra, kjer poteka umeščanje v prostor vetrnih elektrarn na Ojstrici, Paškemu Kozjaku in Rogatcu, in področju geotermalne energije.

Tanja Brkić