Bruselj so zamikali prihranki evropskih državljanov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pravi, da so ti prihranki na žalost “leni” in jih je treba nekako mobilizirati.
S temi besedami je predsednica Evropske komisije prejšnji teden nagovorila francoske poslovneže na zboru francoskega združenja delodajalcev. Zaenkrat sicer ni zaznati nobenega načrta za zaplembo teh prihrankov, načrti Bruslja so drugačni. Z davčnimi spodbudami, novimi finančnimi produkti, regulativnimi spremembami in bolj integriranim nadzorom spodbuditi preusmerjanje zasebnih prihrankov na evropske kapitalske trge, poroča European Conservative.
V igri ogromne vsote denarja
Evropska komisija ocenjuje, da kar 70 odstotkov prihrankov gospodinjstev v Evropski uniji ostaja na bančnih računih. Po oceni komisije ta vsota znaša okoli 10 bilijonov evrov.
“Evropa ima prihranke. Na žalost so ti prihranki leni. 10 bilijonov prihrankov gospodinjstev počiva v obliki bančnih depozitov. Pomemben delež evropskih prihrankov je investiran zunaj našega kontinenta. Evropa jih mora sedaj poslati v službo svojih podjetij. To je cilj unije prihrankov in naložb. Dali smo predloge na mizo glede sekuritizacije (lastninjenje), investicij bank in zavarovalnic, integracije naših trgov in njihovega nadzora, skupaj lahko odklenejo 470 milijard dodatnih naložb,” je povedala Ursula von der Leyen.
EU’s von der Leyen:
€10 trillion of household savings is currently sitting in bank deposits, and a significant part of European savings is invested outside our continent.
Europe must now put these savings to work for its companies, and that is the goal of the Savings and… pic.twitter.com/CATwQJWAW2
— Clash Report (@clashreport) August 31, 2026
European Conservative poroča, da je eden od razlogov, zakaj Bruselj ravno zdaj govori o mobilizaciji prihrankov in sprostitvi investicij. Draghijevo poročilo namreč navaja, da EU potrebuje vsako leto dodatnih 150 do 800 milijard evrov dodatnega financiranja gospodarstva, kar predstavlja 4,4 do 4,7 odstotka evropskega BDP, ki ga države članice niso sposobne pokriti. Javni dolg je v nekaterih največjih državah že tako ali tako prevelik. EU tako po dolgih letih brezglavega trošenja za brezplodne programe ugotavlja, da ne bo mogla financirati svoje preobrazbe zgolj z zviševanjem davkov.
Sveženj predlaganih ukrepov se imenuje Unija prihrankov in naložb, pri čemer gre v marsikaterem pogledu zgolj za novo različico Unije kapitalskih trgov, ki je bila vzpostavljena leta 2015.
Evropska unija sicer potrebuje globlje kapitalske trge in poslovne pogoje, ki bodo prepričali podjetja, da ostanejo v Evropski uniji in se ne selijo v ZDA zaradi boljših možnosti financiranja.
Ž. K.