[Video] Gradnja nevidne Šarčeve šole v Kamniku – projekt brez zanimanja računskega sodišča in KPK

Datum:

Marjan Šarec se je v času županovanja v Kamniku opekel z načrtovano gradnje nove šole Frana Albrehta. V projektu je izginilo vsaj 1,5 milijona evrov. Sporni projekt je potekal med leti 2009 do 2018, a se doslej ni še nihče ukvarjal z revizijo projekta. Nismo zasledili, da bi se z nesmotrno porabo javnega denarja, ukvarjala predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel ali nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec.

Na eni izmed sej v Državnem zboru je poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek ponovno odprl že dolgo znani finančni škandal v primeru nov0 gradnje Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku. “Izvajate medijski cirkus. Niste ga pa izvajali, ko je vaš predsednik LMŠ Marjan Šarec dal za šolo v Kamniku več kot milijon evrov in to za šolo, ki je sploh ni. Te šole v Kamniku sploh ni. In je dal za to milijon evrov,” je Marjana Šarca z dejstvi soočil  poslanec Nove Slovenije. Sumljiv projekt iz časa županovanja Marjana Šarca v Kamniku, ko je neznano kam izginilo več kot milijon evrov, še do danes ni razčiščen.

Zgodbo smo v našem mediju že večkrat predstavili. Vprašanje o nikoli izgrajeni šoli so prvi načeli na lokalnem spletnem portalu Kamnik.info, a so hitro naleteli na oviro pri pridobivanju informacij, saj jim Občina Kamnik ni želela posredovati projektne dokumentacije. Toliko o transparentnosti. Če izpostavimo, da je gradbena investicija v OŠ Frana Albrehta v projektiranju dolgih 8 let po najbolj konservativnih ocenah znašala 21 milijonov evrov, se lahko res vprašamo, kam bo šel ves denar. Ravno tako je pomemben podatek, da v teh 21 milijonov evrov, ni vštetih 1,5 milijona evrov za projektiranje. Izgradnja osnovne šole bo tako kar štirikrat dražja od povprečne osnovne šole v Sloveniji. V vsaki normalni državi bi se mediji spraševali, kam je šel denar.

Zakaj o sumljivem projektu Marjana Šarca nismo slišali mnenj Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije ?
Odpira se vprašanje, zakaj v preteklih letih nobena institucija, ki bi jo to moralo zanimati, ni odreagirala. Na prvo mesto lahko postavimo institucijo Računskega sodišča in njenega predsednika Tomaža Vesela.

V preteklosti smo že razkrili potovanje javnih sredstev med Ateljejem Hočevar in občino Kamnik. Atelje Hočevar, kjer nimajo razen direktorja Primoža Hočevarja niti enega dodatno zaposlenega, je tako od leta 2009 do leta 2018 prejel kar 1.322.030,83 evra občinskega denarja. Za šolo Frana Albrehta je Hočevar prejel 1.083.184,03 evra. Za preostalih 238.846,80 evra se “uradno” ne ve, za kakšen namen so bili izplačani. Na Občini Kamnik namreč ne želijo razkriti podrobnosti. A kot smo izvedeli, je Atelje Hočevar v letu 2011 od občine dobil 140 tisoč evrov, v letu 2012 70 tisoč evrov in v letu 2017 30 tisoč evrov nepojasnjenih sredstev.

Eklatanten primer zlorabe javnih sredstev pa ni nikoli ni zanimal računskega sodišča. Zakaj se mu poslovanje kamniške občine v času županovanja Marjana Šarca, ni zdelo sporno si lahko vsak razlaga po svoje. Vendar vsakemu s kmečko logiko daje slutiti,  da so vodilni posamezniki v Šarčevem krogu, afero enostavno pometli pod preprogo. Kot je zapisano na spletni strani Računskega sodišča, gre za neodvisen organ, ki nadzira porabo javnega denarja, preverja vse ostale javne institucije, ki prejemajo javni denar, in vse tiste, ki prejemajo evropska sredstva v Sloveniji.

Poleg Vesela bi moral v zadevi nezgrajene kamniške osnovne šole reagirati takratni predsednik Komisije za korupcijo Boris Štefanec. Vse to se je večinoma dogajalo v času njegovega mandata, a v medijih in drugje, nismo zasledili, da bi se Štefanečeva komisija ukvarjala s tem primerom. Nenavadna kamniška šolska afera se je pričela že leta 2009 in se nadaljevala vse do leta 2018. Dogajala se je celotni mandat županovanja Marjana Šarca v Kamniku. Molk Tomaža Vesela in Borisa Štefaneca v omenjeni zadevi pa pove več kot tisoč besed.

Prihodki podjetja Atelje Hočevar astronomsko narastejo po letu 2010.

Luka Perš

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...