Mnogokrat je zamolčano dejstvo, da temelj sodobne medicine v veliki meri predstavljajo tudi odkritja, do katerih so s poskusi na ljudeh prišli nacisti. Med drugim se je na nacistično anatomijo iz sredine 20. stoletja, poimenovano “Atlas človeka”, obrnila tudi nevrokirurginja dr. Susan Mackinnon, ko je potrebovala pomoč pri načrtovanju dokončanja zapletene operacije. Podrobnosti v povezavi z omenjeno knjigo so v veliki meri pretresljive. Do novih odkritij na medicinskem področju so namreč nacisti prihajali na odvratne načine.
Knjigo o anatomiji človeškega telesa z naslovom “Atlas človeka”, ki je bila izdana sredi 20. stoletja, je na podlagi več kot 20-letnih izkušenj napisal ugledni nemški zdravnik Eduard Pernkopf, znan tudi kot goreč podpornik nacizma. Dr. Susan Mackinnon je operacija uspela prav zahvaljujoč podrobnim, ročno narisanim ilustracijam o sestavi človeškega telesa, do katerih so nacisti prišli s tem, da so z žrtev lupili plast za plastjo. V omenjenem priročniku, katerega prodaja je že nekaj časa prepovedana zaradi njegovega nacističnega predznaka, so po poročanju spletnega portala Express koža, mišice, kite, živci, organi in kosti prikazani do zadnje grafične podrobnosti. Posledično njegovo prebiranje nikakor ni primerno za tiste z bolj občutljivim želodcem.
V priročniku so na voljo številne informacije, do katerih so nacistični zdravniki prišli s svojimi poskusi, ki so jih izvajali na številnih žrtvah, med katerimi so bili tudi geji, Židje, Romi in politični disidenti. Najbolj znan nacistični zdravnik, ki je opravljal tovrstne poskuse na ljudeh, je bil zagotovo Josef Mengele iz koncentracijskega taborišča Auschwitz. Podobno okruten pa je bil tudi dr. Sigmund Rascher, zdravnik v taborišču Dachau, ki je izvedel preizkušnjo vzdržljivosti človeškega telesa na ekstremnih višinah ter tega, ali lahko človek, ki je skočil z višine 12 kilometrov, preživi. V Rascherjevih poskusih je neprostovoljno sodelovalo 200 ljudi. 80 jih je takoj umrlo, preostale pa so kmalu usmrtili. Še več je bilo žrtev, do katerih je prišlo po Mengelejevi zaslugi. Ta je namreč zaradi želje po pomnožitvi arijske rase raziskoval, kako in zakaj pride do spočetja dvojčkov. Poskus je v Auschwitzu izvedel na približno 1000 parih dvojčkov, pri čemer je preživelo le 200 oseb. Mengelejeve metode dela so bile tudi sicer odvratne. Da bi dobil vzorce las, je testne osebe potiskal v skoraj vrelo kad, pred pregledom črevesja pa so morale žrtve spiti kar dva litra odvajala.
Poskuse s strupi, plini in boleznimi so nacisti izvajali predvsem na taboriščnikih
Nacistični zdravniki so izvajali tudi poskuse v povezavi z različnimi boleznimi. Dr. Kurt Heissmeyer se je na primer ukvarjal predvsem s tuberkulozo, katere bakterije je testnim osebam vbrizgal neposredno v pljuča. V taborišču Neuengamme je bilo na ta način ubitih najmanj 200 ljudi, še več pa kasneje, ko so želeli poskuse prikriti. Nacisti so podobne poskuse sicer izvajali tudi v povezavi s tifusom, malarijo in streptokokom. Najbolj šokantni pa so bili zagotovo nacistični poskusi s plinom. Nacistični zdravniki so namreč najmanj 52 ujetnikov izpostavili plinu, ki je bil med 2. svetovno vojno uporabljen kot orožje. Glavna ideja omenjenih poskusov je bil najti protistrup, kar pa ni bilo realizirano, saj je večina testnih oseb zaradi podhranjenosti kmalu umrla. Podobno je bilo tudi opravljanje poskusov s strupi, ki so jih testnim osebam vbrizgavali z namenom, da bi ugotovili, koliko od njih jih bo zatem umrlo. Ti poskusi so bili večinoma izvedeni v taborišču Buchenwald, njihov glavni namen pa je bil iznajti nove strupe, ki bi bili uporabni za nemško vojsko. Nadvse krvoločne so bile tudi presaditve organov, ki so jih nacistični zdravniki izvajali, da bi ugotovili, ali je možno odstraniti okončine pri eni osebi in jih nato presaditi na drugo telo. Pri tem so bili številni zaporniki trajno pohabljeni in trpeli izredno bolečino, veliko pa jih je tudi umrlo.
https://www.youtube.com/watch?time_continue=562&v=rcpUi7KBxz0
V imenu znanosti so opravljali sterilizacijo Židov in Židinj
Velik poudarek so dali nacistični zdravniki po navodilih Heinricha Himmlerja tudi umetni oploditvi in sterilizaciji. Dr. Carl Clauberg je tako na primer v Auschwitzu umetno oplodil približno 300 žensk, ki so bile med postopkom izpostavljene hudim fizičnim in psihičnim zlorabam. Govoril jim namreč je, da uporablja živalsko spermo in da v sebi nosijo pošast. Ob tem je bilo na tisoče židovskih žensk steriliziranih na način, da so jim v maternico vbrizgali snovi, ki so privedle do neplodnosti, hkrati pa povzročale gromozanske bolečine. Moške so na drugi strani sterilizirali tako, da so njihove testise izpostavili sevanju.
Rajko Golob