Do torka zvečer je bilo po uradnih podatkih v Sloveniji z novim koronavirusom okuženih že 34 ljudi, po določenih prepovedih v veljavi pa so bili napovedani tudi strožji ukrepi, med drugim zaprtje meje z Italijo za potniški promet. O tem je v oddaji Tema dneva pri voditelju Aleksandru Rantu spregovoril tudi predsednik nastajajoče vlade Janez Janša, ki se je že v ponedeljek udeležil Sveta za nacionalno varnost, kjer je predlagal nekaj ukrepov, od katerih pa še niso bili vsi uresničeni. Kot je izpostavil, lahko k zajezitvi širjenja novega koronavirusa največ pripomoremo prav državljani sami, opozoril pa je tudi na pomen kritične infrastrukture v takšnih razmerah.
Vlada v odhajanju je, kljub temu, da zdaj v zadnjem tednu sprejema določene koristne ukrepe, morda predolgo čakala. Janša je že pred tedni opozarjal na možnost prepoznega ukrepa. Smo danes sposobni sanirati nastalo stanje in ustaviti širitev novega koronavirusa?
“Ni čarovnika, ki bi lahko odgovoril na to vprašanje. Po mojem mnenju drži in so ukrepi, ki bi jih morali sprejeti že zdavnaj in smo nanje pozivali. Kakšna bo cena za zamudo, bomo videli, a opozarjam na to, da se je v tem trenutku s tem brezpredmetno ukvarjati, ker za nazaj ne moremo popraviti ničesar. Potrebno se je osredotočiti na tisto, kar lahko še naredimo v tem trenutku in v prihodnje in zadnje dni prihaja do neke delovne kooperacije med vlado, ki odhaja in vlado, ki prihaja. To je lahko samo dobro,” o tem meni predsednik nastajajoče vlade Janez Janša.
Sosednja Italija je dodobra izgubila nadzor nad okužbo, odgovorni so tudi tam predolgo gledali stran od problema. Bodo izkušnje iz Italije pomagale tudi nam, da se bolje upremo tej okužbi? Je kakšna izmenjava informacij s strani Italije?
Janša je pri tem opozoril, da ne smemo posnemati dveh negativnih izkušenj, do katerih je prišlo v Italiji, kolikor se temu še lahko izognemo: “Eno so zamude, nekateri ukrepi so učinkoviti, če so pravočasni, kasneje pa ne držijo več. Drugo pa je, da ko nek ukrep sprejmeš, ga razglasiš na tiskovni konferenci, moraš imeti pripravljeno tudi izvedbo, sicer narediš več škode. Tipičen primer je zapora Lombardije, Benečije in še ene pokrajine. 16 milijonov ljudi, razglašen ukrep, formalno sprejeta zapora … Hkrati pa seveda izvedba in nadzor tega ukrepa nista bila pripravljena. Naslednji dan je iz teh okuženih območij odšlo več ljudi kot prej celo sezono virusa. Na žalost so nekateri prišli tudi v Slovenijo. To je rizična populacija in včeraj, ko so razglasili omejitev gibanja za celo državo, kar ni karantena, kot se napačno predstavlja, gre za omejitev gibanja za celotno državo, so zgolj popravljali tisto napako, ki so jo storili dan prej.”
Navedeno se dobro navezuje na morebitne prihodnje razmere pri nas, ker so določene uredbe v veljavi, kot je na primer prepoved zbiranja nad 100 oseb v zaprtih prostorih, sedaj se zapira tudi meja z Italijo, pa vendar nekateri ljudje še vedno naivno kršijo te uredbe. Je Slovenija v bodočih dneh policijsko in sicer pripravljena zavarovati ljudi, da ne bi nekateri neodgovorni posamezniki ogrožali javne varnosti?
To je po Janševem mnenju predvsem stvar inšpekcijskih služb: “V Sloveniji jih je dovolj, da združijo moči in se zdaj koncentrirajo na te točke. Zelo neokusno je, kar smo danes spremljali, ko so se inšpekcijski organi med sabo prepirali, čigava pristojnost je kaj. Res opozarjam na to, da je pač potrebno stvari jemati resno, hkrati pa je treba vedeti, da noben organ ne more narediti toliko, kot lahko mi sami naredimo z odgovornim obnašanjem. Z odgovornim obnašanjem do sebe in do drugih. Če sem čisto konkreten, brutalen, če jaz recimo okužim vas in po statistiki še najmanj dva ali kot pravijo pesimisti, še najmanj devet, ni nujno, da bo kdo od teh umrl. A teh devet bo okužilo še devetkrat devet drugih in med tistimi bo zagotovo nekdo resno zbolel in verjetno kdo tudi, žal, umrl. To ni statistika, to niso številke. To je oče nekoga, to je stari oče nekoga, to je stara mama, brat, sestra … Govorimo o človeških življenjih. Mi smo se dolžni v takšni situaciji odgovorno obnašati in opozarjam oziroma pozivam vse, da omejimo stike. Dejansko, da omejimo stike na tisto, kar je najnujnejše. Če kdaj, potem je zdaj čas za družabna omrežja. Prek interneta se ne morete okužiti. Lahko presežemo priporočljiv čas, ko smo na ekranih. Mislim, da bo od tega bistveno manjša škoda, kot od tega, da gremo na neko rojstnodnevno zabavo ali v nek disko klub, ker to ni nujno. Je pa stokrat večja verjetnost, da se bomo okužili in potem predstavljali nevarnost tudi za druge, kot pa če bi bili v nekem domačem okolju in se samozaščitno obnašamo.”
Po mnenju Janše morajo biti ukrepi vnaprej pripravljeni, izpostavil pa je tudi pomen medsebojne pomoči: “Še vedno pa velja tudi tisto, sprejeti nek ukrep, da ga razglasiš na tiskovni konferenci, na primer, da jutri ni šole, mora biti vnaprej pripravljeno. Tudi sami moramo biti pripravljeni, potrebno je zagotoviti varstvo. Ne morejo vsi ostati doma, ki imajo majhne otroke. Jaz apeliram na solidarnost, na medsosedsko pomoč. Nobena zaščita, nobena policija, noben varnostni organ ne more narediti več, kot mi sami, ko pomagamo sosedu, da mu, ne vem, gremo v trgovino namesto njega, če je on v izolaciji. Da čuvamo njegove otroke, če smo zdravi in so oni zdravi. Tisoč stvari je, ki jih lahko mi naredimo zato, da bomo šli čez to situacijo s čim manj škode.”
Kaj pa lahko naredimo recimo na ravni države? V torek je potekal skupen sestanek med odhajajočo vlado in prihajajočo vlado, kar je na novinarski konferenci izpostavil tudi minister Aleš Šabeder. Se ukrepi zdaj bolj usklajujejo, kot smo v zadnjih dveh tednih lahko videli državljani? Do nepotrebne panike je prihajalo tudi, ker nismo dobivali potrebnih informacij. Nekateri so na primer trdili, da je vse urejeno in da vsi protokoli tečejo, potem pa so pričele prihajati informacije, da recimo zdravstveni domovi nimajo mask, da ni nič usklajeno in nimajo niti navodil. Še v torek družba Fraport ni bila informirana o tem, koga naj sploh preverja na letališču Jožeta Pučnika. Bo sodelovanje v prihodnjih dneh bolj usklajeno in bodo vsi deležniki vedeli, kaj točno morajo storiti?
Nobena skrivnost ni, da je Slovenska demokratska stranka že pred tremi tedni pozivala, da se sestane Svet za nacionalno varnost: “Povsod drugod se je, oziroma so se podobni organi. Tudi v ponedeljek, ko je končno prišlo do seje, se je izkazalo, da je to koristno. Jaz sem bil tam v vlogi svetovalca. Imamo vlado, ki opravlja tekoče posle, ampak ima za to situacijo vsa pooblastila. Jaz kot novoizvoljeni predsednik vlade, ki še nima vlade in še nisem prevzel te dolžnosti, ne morem nikomur nič naročati in nikomur nič ukazati. Predlagal sem marsikaj, veliko tega je bilo, hvala Bogu, upoštevanega, ni pa bilo vse upoštevano. To razumem, ker na koncu mora nekdo drug to podpisati, kar jaz predlagam in tisti prevzema tudi odgovornost, zato nikogar ne obtožujem in nikogar ne krivim. Je pa do tega sodelovanja prišlo dejansko pozno, tukaj je vsak dan pomemben. Danes smo vzpostavili tudi kontakte med ministri, ki prihajajo in ministri, ki odhajajo. Bila je izražena tudi pripravljenost na sodelovanje, tam ni bilo nikogar, ki se ne bi zavedal, da smo zdaj vsi v istem čolnu, ker tu ni opozicije, levih ali desnih. Virus tukaj nič ne izbira.” To po mnenju Janše obeta, da lahko v naslednjih dneh pride do sprejetja tudi tistih ukrepov, s katerimi se je mogoče preveč odlašalo: “Ker čakati še en teden pomeni, da smo mogoče zamudili še tisti čas, ko bi lahko širjenje tega virusa omejili do tiste točke, ko ne bo širitev tega virusa presegla zmogljivosti našega sistema.”
Predstojnica Infekcijske klinike je v torek predstavila kapacitete in povedala, da bi v primeru preseganja kapacitet manj kritične primere začeli enostavno napotovati domov, ker jih sistem enostavno ne bi mogel več prenesti. Iz Italije že prihajajo slike polnih sob, kjer ljudje dobivajo kisik. Prihajati so začele tudi informacije, da so italijanska mesta prazna, ni turizma in letališča so prazna. Poleg hude zdravstvene situacije se svet in Italija pripravljajo tudi na morebitno gospodarsko krizo. Vlada je že zagotovila slabo milijardo evrov za gospodarstvo. Kakšni ukrepi pa bodo sledili, če bodo ljudje morali dalj časa ostajati doma?
Gospodarstvo je po Janševem mnenju eden od vidikov, na katerega se je pomislilo prepozno: “Slovenija ima tovarne, ima del industrije, ki proizvaja zaščitno opremo in tukaj je bila tudi neka zamuda. Mislim, da se zdaj stvari premikajo, ko smo na to opozorili. Te kapacitete je potrebno organizirati, da ne bo problemov z zaščitnimi maskami, očali, oblekami, pregrinjali in tako naprej. Mimogrede, Francija je že deset dni nazaj vse to nacionalizirala in tudi določila najvišje možne cene, kar mislim, da bi morala, vsaj to drugo, storiti tudi Slovenija, da ne bo šlo za neko dobičkarstvo v tej situaciji. To je daleč izpod tega, kar je normalno obnašanje in tudi za inšpekcijo je dovolj dela. Če kdaj, so zdaj potrebni, da hitro reagirajo. Kar se tiče gospodarske škode, vemo, da bo velika. Kako velika bo, pa tukaj ni nikogar, ki bi si upal to oceniti. Potrebno je reči, da, hvala Bogu, virus ne vpliva na rastline, ne vpliva na pridelavo hrane. Kar ljudje sprašujejo, ali naj delajo velike zaloge… mislim, da si je nekaj zmerne zaloge pametno nabaviti, da ni potrebno vsak dan v trgovino. Vsak obisk trgovine je večji rizik, kot pa, če si doma. Ni smiselno s tem pretiravati, ker se proizvodnja hrane ne bo ustavila. Tovorni promet, tudi če bo potniški omejen, bo tovorni bistveno manj, tako, da tukaj neke panike v zvezi s tem ni potrebno zganjati. Je pa seveda zaradi logistike, zaradi tega, kar dejansko pomeni samoizolacija, samokarantena, pomembno, da imate doma dovolj hrane, da ni treba vsak dan ali pa vsake dva dni v trgovino in, da lahko morda malo pomagamo tudi tistim, ki na to niso pravočasno pomislili.”
Zdravstveni delavci danes delajo vse, kar je v njihovi moči, za kar se jim je na seji SNAV zahvalil tudi Janša. Kako pa bomo preprečili ali pa vsaj poskušali preprečiti izgorelost zdravstvenega sistema, v Italiji že prihaja do povečanja primerov okužb med zdravniki, med zdravstvenimi delavci? Tudi pri nas je, žal, že nekaj primerov med zdravstvenimi delavci.
“To situacije seveda ne poboljšuje. Ministrstvo je sprejelo zelo pomemben ukrep, s katerim je začasno prekinilo različne preventivne programe, ki potekajo in ki so pomembni, ampak to zdaj seveda ni ključno in se sprošča večje število zdravstvenega osebja, zdravnikov in medicinskih sester in se bo to prerazporejalo na točke, kjer so ljudje preobremenjeni. V ponedeljek smo predlagali, da se prične pripravljati rezervne kapacitete, poleg tega kar je v bolnišnicah še dodatne kapacitete tudi z angažiranjem tega, kar ima Slovenska vojska in Civilna zaščita. Nekaj teh rezerv seveda je, ampak, če je to vse razmetano in neorganizirano, je to manj uporabno. Priprave potekajo tudi v tej smeri in bojim se, da bomo to kmalu potrebovali. Še enkrat poudarjam, da so kapacitete institucij omejene. Tukaj ne gre samo za zdravnike in medicinske sestre, tiste, ki delajo v laboratorijih, ki so naredili nadur verjetno že za nekaj let v tem času in smo jim lahko samo hvaležni zato, gre tudi za vse ostale, ki morajo poskrbeti za to, da stvari normalno tečejo, da se zapora uveljavi. Tukaj je slovenska policija že na testu, ko gre za zaščito južne meje, kjer se je tudi rizik povečal. Če bomo zapirali še mejo z Italijo, brez nadzora policije to ne drži. Slovenska vojska ima manj vojakov, kot jih je imela brigada MORiS, ko smo začeli graditi obrambne strukture. Potrebno bo poiskati načine, da se to okrepi. Dejansko lahko največ pomagamo državljani z odgovornim obnašanjem in s tem, da smo pripravljeni pomagati. Opozarjam tudi na to, ne vem, če je že kdo opozoril, v takšnih situacijah je zelo pomembna tako imenovana kritična infrastruktura. Predstavljajte si, da zmanjka elektrike, kar pomeni, da se situacija stokrat poslabša čez noč. Ljudje, ki delajo na pomembnih mestih in veliko je teh pomembnih mest v elektrarnah, dispečerskih centrih, ki imajo eno, dve, tri ekipe … Tukaj je odgovorno obnašanje še toliko bolj pomembno. Treba je pomisliti na to, kaj se zgodi, če pride do potrebe, da se del ljudi da v karanteno. Funkcioniranje te kritične infrastrukture je potrebno ohraniti za vsako ceno. Tudi mediji ste kritična infrastruktura, še posebej nacionalni mediji. Brez pravočasnega obveščanja se takšne situacije ne da obvladati. Odgovornost je tukaj na vseh,” je še opozoril za konec.
Rok Krajnc