Pokopališče Navje je dokaz, kako oblast ne ceni kulturne dediščine. Kljub temu da je zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena, so spomeniki velikih slovenskih veljakov polni ptičjih iztrebkov in druge umazanije, a pristojni tega očitno ne opazijo.
Na Mestni občini Ljubljana sicer pravijo, da za vzdrževanje arkad ter obnove napisov in nagrobnikov letno namenijo od 5000 do 7000 evrov. Dodajajo, da so se golobi pod stropom arkad prekomerno namnožili, čeprav so bile v tem delu nameščene žične ovire. Sedaj jih nadomeščajo z električnimi. Čez zimo se čiščenje s paro ne izvaja, saj bi zaradi nizkih temperatur in zmrzovanja prišlo do poškodovanja spomenika.
Golobje iztrebke so počistili 8. marca, čiščenje pa naj bi v teh dneh ponovili še enkrat – zdi se, da le-to poteka zgolj ob večjih praznikih.
Kaj narediti s starim pokopališčem?
Vse od 18. stoletja pa do leta 1936 je bilo na mestu parka in na območju današnjega Gospodarskega razstavišča pokopališče, ki so ga mestni oblastniki preselili na lokacijo današnjih Žal. Imenovali so ga po svetem Krištofu, saj se je razvilo na območju Cerkve svetega Krištofa za Bežigradom.
Ko je bilo odprto novo pokopališče na Žalah, so se oblasti spraševale, kaj narediti s starim. Takrat se je oglasil arhitekt Jože Plečnik in po vzoru znamenitih Čehov na Višegradu v Pragi naredil več predlogov za njegovo rešitev. Leta 1932 se je odločil za novo monumentalno cerkev, “slovenski Panteon” oziroma hram slave, ki pa naj bi stala na starem delu pokopališča v osi glavnega vhoda.
V letih od 1936 do 1938 so nekaj najstarejših grobov premestili na vzhodni del pokopališča in po načrtih Jožeta Plečnika, Iva Spinčiča ter vrtnarja Antona Laha ob ohranjenih arkadah uredili pokopališki park, ki je dobil ime Navje.
Na Navjah počivajo tudi Jurčič, Čop in Bleiweiss
Na omenjenem pokopališču počivajo številni umetniki, znastveniki, pisatelji in politični delavci, med drugimi Tomaž Linhart, Fran Levstik, Valentin Vodnik, Ivan Grohar, Josip Jurčič, Matija Čop, tiskar Jožef Blaznik, Ivan Grohar, Jernej Kopitar, Janez Bleiweiss in Emil Korytko. Prav spomenik slednjega je videti najslabše vzdrževan.
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet dodajajo, da za vzdrževanje parka, košnjo, obrezovanje, urejevanje peščenih površin, čiščenje odpadkov, manjša popravila ipd. od leta 2014 skrbi JP Snaga d. o. o. V parku Navje po njihovih besedah delavci Snage vsak dan pobirajo odpadke in praznijo koše za smeti, sedemkrat letno izvajajo košnjo travnatih površin, štirikrat letno pa grabijo listje.
Kljub njihovim trditvam, da čiščenje poteka redno, je stanje spomenikov sramotno in le upamo lahko, da se bo v prihodnosti to spremenilo.
Barbara Pirh, Nina Knapič