Direktorica nevladne organizacije 8. marec je v precej osebnem video posnetku napadla prvaka opozicije, ko je ta napovedal rehabilitacijo obsojenih policistov. Janša je kasneje še dodal razkritje njihovega financiranja iz ZDA.
Nika Kovač je v svojem stilu “žrtve” na Facebook objavila daljši videoposnetek, v katerem je pridigala nekaj minut, predsednik največje opozicijske stranke pa jo je besedno demoliral v dveh stavkih.
“Naslednja vlada bo raziskala in v sodelovanju z organi ZDA javno objavila vsa finančna nakazila v vrednosti 40 mio $ za ekstremne levičarje iz Glas ljudstva in 8. Marec. Preiskano bo nezakonito financiranje volilnih in referendumskih kampanj iz tujine. Vzpostavljena bo vladavina prava, v kateri ne bo več prvorazrednih,” je na X Janez Janša odgovoril Niki Kovač.
Je kaznovanje nasilnežev za Niko “grožnja”?
Inštitut 8. marec je njeno sporočilo napovedal v precej zanje znanem ciničnem slogu: “Naša Nika ima danes po dolgem času sporočilo za Janeza Janšo. Odgovarja na njegov zapis na omrežju X, v katerem kot vedno, ko mu kaj ni prav, napada druge,” so zapisali v Inštitutu, a zapis, na katerega se je odzvala Nika – nikogar ni napadal – ne le to, očitali so mu celo, da je “grozil”. In kaj je zanje “grožnja”? Napoved Janše, da “bodo antifa teroristi in drugi povzročitelji nasilja na protestih 2020–2022 kaznovani”.
Za demokratično in pravno državo je to povsem racionalna, celo pričakovana napoved – da nasilneže kaznujejo – a ne za osmomarčevske in ne za Niko Kovač, saj so v tem primeru “nasilneži” le del levičarskega aktivističnega “konglomerata”, in kako drugače jih zaščititi kot z direktnim napadom na družbenem omrežju – zanimivo – ravno v času protesta, ki ga je za danes napovedal njen “kolega” Jaša Jenull.
Težava (ne)transparentnosti informacij o tem, koliko javnofinančnih sredstev prejme posamezna nevladna organizacija, dejansko je problematično.
Ljudje si pod besedno zvezo nevladne organizacije (NVO) največkrat predstavljajo civilno družbo, vendar pa je takšna opredelitev na nek način zavajajoča. Res je, da pod NVO spadajo društva, denimo, gasilska, kulturna, humanitarna, ki se po večini financirajo s pomočjo donacij. Največkrat pa pozabimo, da pod NVO spadajo tudi ustanove – krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij namreč združuje več kot 1600 različnih zvez in posameznih društev, zavodov in ustanov. Pri tem je za nekatere zasebne zavode javno znano, da zelo dobro “poslujejo” z državo.
A. H.