Slovenski predsednik vlade Janez Janša gosti avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza. Za Slovenijo je obisk visokega državnika iz sosednje Avstrije velika čast, saj gre za prvi dvostranski obisk Kurza v tujini po 25. februarju oziroma izbruhu pandemije novega koronavirusa.
Janez Janša in Sebastian Kurz sta si oba enotna v nasprotovanju, da bi jeseni za obvladovanje okužb z novim koronavirusom ponovno sledilo popolno zaprtje javnega življenja in gospodarstva. Velik poudarek sta oba dala nezakonitim migracijam. Ključno je predvsem vprašanje zavarovanje evropskih zunanjih meja. Slovenija je v času levih vlad to delo opravljala zelo slabo. Spomnimo se, ko je v času Cerarjeve vlade slovensko ozemlje prečkalo več kot 500 tisoč nezakonitih migrantov. Slovenija se je soočila s podobnimi težavami z nezakonitimi migracijami kot večina evropskih držav. V začetku mandata sedanje vlade si je notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin prizadevala za aktivacijo 37a. člena Zakona o obrambi, a je leva opozicija predlog bojkotirala.
Avstrija nam je bila vzgled
Kot je na skupni novinarski konferenci po delovnem zajtrku z zveznim kanclerjem Republike Avstrije poudaril predsednik vlade, smo tega obiska veseli, še posebej zato, ker smo v zadnjih mesecih vse od nastopa nove slovenske vlade v oktobru ne samo tesno sodelovali, ampak je bila v prvih najhujših tednih boja proti epidemiji koronavirusa, Avstrija zgled za nas. “Avstrija je bila ena redkih evropskih držav, za katero smo verjeli in verjamemo še danes, da je bila med najbolje pripravljeni na to epidemijo. In številne ukrepe, ki smo jih še kot povsem sveža vlada sprejemali, smo, pošteno rečeno, kopirali po Avstriji,” je dejal Janša in se avstrijskemu kanclerju zahvalil za pripravljenost, da delijo znanje o tem, kako se spopasti z epidemijo. Janša je ob tem poudaril, da je bila situacija s koronavirusom osrednja tema današnjih pogovorov.
“Nevarnosti epidemije še vedno ni konec in je veliko vprašanje, kaj nas čaka med takoimenovano hladno sezono. Celotna Evropa se tudi danes spopada s povečanim številom infekcij. Ne ukvarjamo se s tako velikim številom dejansko obolelih ali umrlih kot med spomladansko sezono epidemije, kar je verjetno rezultat tega, da smo se nekaj naučili, pa tudi ukrepov, ki jih zdravstvene oblasti v vseh državah sprejemajo,” je zatrdil predsednik vlade. Ob tem je napovedal, da bo sodelovanje z avstrijsko stranjo prav v zvezi z zajezitvijo širjenja virusa “zelo tesno”. “Kot smo se naučili iz pomladnih tednov in mesecev, je še posebej pomembno sodelovanje sosednjih držav. Takrat smo marsikaj rešili na podlagi neposrednih stikov, kontaktov, telefonskih pogovorov, kot na primer: kolone na mejah, tranzite, obiske gospodarstvenikov, pa tudi številna druga odprta vprašanja, ki nastanejo, ko se življenje ne more več odvijati normalno,” je povedal Janša.
Avstrijski kancler – obisk v Sloveniji je njegov prvi dvostranski obisk v tujini po začetku pandemije februarja letos – je izpostavil, da potrebujemo močnejšo, konkurenčnejšo Evropo v globaliziranem svetu. Dvostranske odnose med država sta premierja ocenila kot dobre. Avstrija je na tretjem mestu med gospodarskimi partnericami Slovenije in na prvem mestu po vlaganjih v Slovenijo.
Janša povabil k investiranju v slovensko gospodarstvo
V pogovorih sta slovenski premier in avstrijski kancler spregovorila tudi o gospodarskem sodelovanju. “Avstrija je visoko na prioritetni listi gospodarskih partnerjev Slovenije, je tretji partner v medsebojni izmenjavi blaga in storitev, prvi tuji investitor v Sloveniji, kar je še posebej pomembno,” je dejal Janša in dodal, da slovenska vlada pripravlja nekaj debirokratizacijskih ukrepov, na podlagi katerih bo slovensko poslovno okolje še bolj ugodno za investiranje. “S tega vidika je krepitev investicij iz Avstrije v Sloveniji še bolj dobrodošla,” je dejal premier.
V nadaljevanju je Janša spregovoril tudi o bližajočem se vrh EU, ki bo potekal na temo številnih odprtih, predvsem pa zunanjepolitičnih vprašanj. “S tem v zvezi sva z avstrijskim kanclerjem govorila o problemu, s katerim smo se intenzivno ukvarjali zadnja leta, to so ilegalne migracije in o naporih, da se tu doseže nek bolj poenoten evropski pristop,” je dejal in izpostavil, da se lahko dogajanje na Vzhodnem Sredozemlju odraža na povečanem pritisku na meje že v prihodnjih tednih. “Tu je Slovenija v zadnjih dneh podala nekaj iniciativ, kako krepiti varovanje zunanjih in schengenskih meja EU, predvsem pa, kako pomagati tistim državam, ki bodo prve na udaru, predvsem v Grčiji, če se razmere zaostrijo, da se ne bi srečali z nečim podobnim, kar je pretreslo EU leta 2015,” je poudaril Janša.
Če so meje dobro zavarovane, je ilegalnih migracij malo
V pogovorih je Janša izpostavil tudi bližajočo se 100. obletnico koroškega plebiscita in poudaril, da je sedaj v času pred obletnico čutiti pozitivno in ugodno ozračje, tudi zaradi iniciative predsednikov obeh držav. “Tu je še nekaj odprtih vprašanj, vezanih na statuse narodnih skupnosti oziroma manjšin, ki se bodo lahko bistveno lažje reševale v ozračju kot je sedaj, kot pa v preteklih desetletjih, ko je bilo to ozračje manj ugodno,” je poudaril Janša. V odgovorih na novinarska vprašanja je poudaril, da če so meje dobro zavarovane, je ilegalnih migracij malo in je ta problem obvladljiv. “Tistim državam, ki imajo zunanje meje EU je potrebno pomagati in jih ne prepuščati same in nato sprejemati sekundarne ukrepe na notranjih mejah.”
Janša je prepričan, da mora biti evropska politika fleksibilna v odnosu do sprejemanja migracij, ker vse evropske države niso v enakem položaju. “Če se začnemo pogovarjati, kako deliti kvote, je to pristop na napačnem koncu. Najprej je treba zagotoviti spoštovanje prava in regulative, in to je mogoče samo na ta način, da zavarujemo zunanje meje. Slovenija bo v prihodnje veliko naporov usmerila v to, da naše partnerje v Evropi prepričamo, da je to absolutno prva prioriteta in je pripravljena aktivno sodelovati pri pomoči državam članicam, ki imajo zunanje meje Evropske unije,” je izpostavil.
Kurz poudaril spopad s koronavirusom, krepitev gospodarskega sodelovanja in strožji nadzor nad migracijami
Kurz je v svojem nagovoru dejal, da je epidemija močno spreminjala vsakdanje življenje vsakega izmed nas. “To je moj prvi dvostranski obisk v tujini od februarja. Mislim, da je tudi to znak zelo dobrih odnosov med državama, četudi v zgodovini ti niso bili tako dobri. Bilateralni obisk je bil v preteklosti nekaj izključno veselega, zdaj pa se začnejo najprej s testi (za novi koronavirus, op. n.).
“Obiski zdaj potekajo zelo drugače. Zdaj se ne pogovarjamo recimo o darilih, temveč se pogovarjamo, kje in kako bomo odložili maske. Že sam pozdrav je nenavaden. Tu si še vedno sežete v roke, kot smo videli, zato si roke že prej in takoj po tem razkužimo. Skratka, ti protokoli so se močno spremenili in žal bomo morali to ohraniti tudi v prihodnosti, čakajo nas težki meseci. Vidimo že luč na koncu, vendar pa nas čakajo še težki meseci, zato smo veseli, da tako dobro sodelujemo s sosedami,” je povedal avstrijski kancler.
Kurz ni pozabil na dolgoletno tesno gospodarsko izmenjavo med Slovenijo in Avstrijo. Na slovenskem trgu deluje že več kot tisoč avstrijskih podjetij. Mnogo podjetij v Avstriji pa daje vsakdanji kruh predvsem prebivalcem Štajerske, Koroške in Pomurja. “Naš vladni program obsega številne ukrepe, kako bi to sodelovanje še okrepili. Hkrati pa bi bili hvaležni, če bi Slovenija priznala nemško govorečo skupnost v Sloveniji,” je dejal Kurz.
V povezavi z vprašanjem glede spopadanja z epidemijo, je Janša poudaril da je danes bolj jasno, kaj je res nevarno, kaj je srednje nevarno, kaj je manj nevarno in kaj je nenevarno. “To velja za različne dejavnosti, tudi za turizem. Imamo izkušnje, ki jih med lansko zimsko sezono nihče ni imel. Ve se, čemu se je treba izogibati, in ve se, kaj so tiste aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati brez kakršnegakoli resnega tveganja za okužbo ali za prenašanje okužbe,” je ocenil Janša in spomnil, da Slovenija tudi, ko je razglasila konec epidemije, ni dovolila odprtja nočnih klubov in diskov barov ter ostalih točk, za katere vemo, da so središče virusa. Izpostavil je, da javnega življenja v prihodnje ne bo mogoče več v celoti zaustavljati na podlagi posamičnih okužb. “Posledice takšne zaustavitve so hujše kot pa so posledice nizkega števila okužb, s katerimi se zdravstveni sistemi evropskih držav lahko spopadajo,” je dejal.
Če pride na evropskem trgu do zastojev, logističnih problemov, je Slovenija enako prizadeta
Na področju gospodarstva bi bilo po njegovem mnenju dobro, da bi bili nekateri ukrepi usklajeni znotraj Evropske unije. Izpostavil je, da je bila Slovenija ena od tistih držav, ki v času epidemije ni zaustavila industrije. “V slovenski industriji spomladi kljub temu praktično nismo imeli primerov okužbe, ker gre za sektor, ki se zna organizirati, ki je uvedel ukrepe in so se le – ti tudi spoštovali,” je povedal Janša in nadaljeval, da je bil padec gospodarske aktivnosti v času spomladanske epidemije kljub temu skoraj enak evropskemu povprečju, kajti 80 odstotkov slovenskega trga so trgi Evropske unije. “Če pride na evropskem trgu do zastojev, logističnih problemov, je Slovenija enako prizadeta, saj smo skupen prostor, skupen trg in s tega vidika je usklajevanje ukrepov na gospodarskem področju še toliko bolj pomembno,” je prepričan predsednik vlade. “Tudi, če bomo soočeni z močnejšim valom epidemije, smo si z evropskimi kolegi enotni, da smo epidemijo zmožni obvladovati. Ključen pa je odgovor, ali smo se iz spomladanske lekcije epidemije kaj naučili. Če smo se naučili, če se znamo prilagajati, splošno zaustavljanje javnega življenja ne bo več potrebno,” je zatrdil Janša.
Luka Perš