Za dan inicializacije priprav na vseslovenski oborožen odpor štejemo 17. maj 1990, to je dan “Manevrske strukture narodne zaščite in Slovenske vojske”, je v javnem pismu ob 31. obletnici Slovenske vojske spomnil načelnik MSNZ RS 1990 in prvi načelnik SV, brigadni general Anton Krkovič, ki je bil tudi gost v Temi dneva z voditeljem Luko Svetino. Ob tej priložnosti je v prostorih Narodne galerije v Ljubljani potekalo slavnostno srečanje. Slavnostni govornik pa je bil notranji minister osamosvojitvene vlade Igor Bavčar.
“Na današnji dan pred 31 leti se je začela rojevati slovenska vojska. Lahko si predstavljate tiste razmere v kateri se je znašla Demosova oblast, ki je prisegla v takratni skupščini in je bila soočena z odvzemanjem orožja oziroma z razorožitvijo teritorialne obrambe. Razorožitev bi lahko primerjali z marsikaterimi dogodki v zgodovini, ki so se dogajali ampak meni je včasih pride na misel nekatera očitna dejstva, ki so vodila do oboroženih spopadov”, je dejal prvi notranji minister demokratične vlade v Sloveniji Igor Bavčar. Prva svetovna vojna se je začela z mobilizacijo ruskih sil v podporo Srbiji, poznamo preventivne vojne, ki so jih začele nekatere države, ker so se zavedale, da se pripravljajo spopadi v katerih je prvi korak za končno zmago usoden. “Jugoslovanska armada se je po mojem mnenju odločila za ta korak razorožitve zaradi preventivnih ukrepov”, je povedal Bavčar.
Kaj se je zgodilo v začetku oboroženega odpora 17. maj 1990, je Brigadni general Slovenske vojske Anton Krkovič je v Temi dneva pojasnil, da 17. maj 1990 upravičeno štejemo za začetek oboroženega odpora in s tem tudi nastanek slovenske vojske, ker so najpomembnejši začetki. “V tem primeru gre za idejo in ideja, da se moramo oboroženo organizirati, če želimo doseči cilj ustanovitve samostojne in demokratične Slovenije je najpomembneje vezana na ta dan.”
Za dan Slovenske vojske pomeni 15. maj, po dogodkih leta 1991. Če pa bi Slovenska vojska res nastala šele takrat potem vojne ne bi dobili, je prepričan Krkovič. “Vsakemu laiku je jasno, da ustanoviti vojsko, za tako zahtevno operacijo kot je bila pričakovani spopad z jugoslovansko armado, da se kaj takega ne da narediti v mesecu dni. 15. maj je vsega spoštovanja vreden simbolni datum slovenske vojske. Gre za vzpostavitev učnih centrov, kjer so prvič v zgodovini slovenski vojaki služili v Sloveniji in zaprisegli slovenski državi. Je pa minornega značaja v pogledu vzpostavitve operabilnosti slovenske vojske.”
Končna struktura je vsebovala 22 tisoč organiziranih ljudi
Za neizbežen boj, so uspeli v simbiozni organizaciji med slovensko vojsko in policijo zbrali kar 22 tisoč ljudi. “Kar se tiče kadrovskega sestava, bi takrat lahko bistveno številčnejši sestav, bila je pa problem oborožitev, ker je bila Slovenija leta 90 razorožena in smo pristali na tej točki za operativno uporabo na številki približno 22 tisoč” je dejal Krkovič. To pa je bil številčni ekvivalent za takratnimi strukturami jugoslovanske armade, ki so ravno tako štele v svojih bazah okoli 20 tisoč ljudi v Sloveniji.
Izjavo dr. Vladimirja Prebiliča, ki je dejal, da še nismo imeli izgube človeškega življenja znotraj strukture Slovenske vojske, je Krkovič označil za zelo nespametno izjavo, “izjemno nedostojna na njegovi akademski ravni. Tako grobo izraziti se na njegovi ravni, ni bilo primerno. Sporočilo, ki ga je dal je, da je Slovenska vojska takrat, ko je bila bitko z jugoslovansko armado, pod imenom Teritorialna obramba, ni bila Slovenska vojska, kar popolnoma ne drži. Gre ves čas od začetka za isto poslanstvo, gre za Slovensko vojsko in da pravi, da ni imela mrtvih ljudi, to je zelo grob poseg v zgodovinska dejstva.”
Slovenska vojska v začetku delovala v popolni tajnosti
Pomembnost take organizacije je, da se glas ne širi oziroma se širi ravno toliko kolikor je potrebno, je dejal Krkovič. “To je glas od ust do ust in strogo zaupno. Na to temo je bil posnet dokumentarec “Operacija 2-1-13-62, v režiji RTV SLO, žalostna zgodba pa je, da kljub željam, da bi se na ta dan prikazal, niso dovolili.” Takrat je bil prisoten strah, da ga ne bi odkrili, pravi Krkovič. “Neko noč ko sem prišel pozno domov in sem sanjal sanje, ki so bile neka prelomnica, da sem razčistil sam s sabo. Sanjal sem klavnico v Kočevju, kjer sem pri razpolovljenih prašičih obešenih na klinih, sem videl obraze tistih, ki sem jih pridobil k sodelovanju. Ko sem se v grozi zbudil ves poten sem zakričal, da nikoli več ne grem spat. Tako se je začelo in korak za korakom postaneš imun na strah.”
Sestanek z Janšo in Bavčarjem
Krkovič je pripovedoval tudi o sestanku na podstrešju, ki kot pravi, veliko pove o začetku legalnosti oziroma nelegalnosti njihovega početja. “Srečali smo se mi trije z obema ministroma, usodni tandem Slovenske osamosvojitve, Janez Janša in Igor Bavčar. Želel sem vedeti na kdo mi bo poveljeval. Takrat sem videl izjemen tandem. Bavčar je rekel: “Če ti poveljujem jaz, je isto kot on (Janša)”.” Po Krkovičevih besedah sta Janša in Bavčar nase prevzela politično odgovornost, saj nihče od izvoljenih organov države, ni vedel za ta projekt.
Pričakovali so, da bo vojna trajala dlje kot je, saj so menili da “nas bodo veliko prej napadli direktno kot so nas”, je dejal Krkovič. “Moj načrt je bil postaviti nekaj jedra, ki bodo organizirano dvignila upore, ko smo pa videli, da do tega napada ni prišlo, potem smo šli na nadgradnjo in nastala je Vojska Republike Slovenije. Takrat smo že postavili vojaški tip organizacije. Sledila je Manevrska struktura in naposled Teritorialna obramba. Vmes so vzpostavili horizontalni šiv, angažirali smo tudi policijo in na čelo postavili koordinacijo.“
Anita Gužvič