Na predstavitvi knjige Voditelji Slovenije je zadnji vodja slovenskih komunistov Milan Kučan izrekel evidentno laž. Po njegovih besedah naj bi bil pripravljen dati svoje življenje za to, da se ideje iz 57. številke Nove revije lahko slišijo. Resnica je ravno nasprotna.
57. številka Nova revije izide februarja leta 1987. Prispevki v reviji so pomenili, kot je ob 30. obletnici izida dejal evropski poslanec dr. Milan Zver, “konec monopola partijske razlage stvarnosti“. Zaradi tega je predstavnikom komunistične oblasti predstavljala trn v peti, ki so ga želeli čim prej izdreti. Resnica o takratnem dogajanju je za te iste ljudi sila neugodna, zato tudi poskusi revizije zgodovine ne čudijo.
Tako je na predstavitvi knjige potekala izmenjava med dr. Dimitrijem Ruplom in Milanom Kučanom.
“Tu navzoči bivši predsednik je rekel, da bo poskrbel za to, da se ideje iz Nove revije nikoli ne bodo uveljavile v življenju oziroma v družbi, v praksi in tako naprej […] Bom pa jaz rad slišal od njega, če je on to resno mislil, da se to nikoli ne bo uveljavilo,” ga je izzval dr. Rupel.
Kučanov odgovor: “Jaz sem takrat citiral znanega francoskega filozofa in sem povedal, da bom storil vse, da bom dal življenje, da se te ideje lahko slišijo.”
Kučan laže! pic.twitter.com/ubZWTwb925
— Boris Tomašič (@NeMaramButlov) April 16, 2024
Kučan je najverjetneje parafraziral Voltairovo misel, ki gre tako: “Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.”
In kako je bilo v resnici?
Kot smo že zapisali, gre za revizijo zgodovine. 16. februarja 1987, torej le nekaj dni pred izidom revije, so se pri Milanu Kučanu sestali Miloš Prosec, Boris Majer, Jože Smole, Ciril Zlobec, Bogo Gorjan, Matjaž Kmecl, Adolf Babič, Peter Bekeš, Josip Košuta in Bojana Hudales.
Igor Omerza v knjigi Veliki in dolgi pohod Nove revije na podlagi arhivskega gradiva pojasnjuje takratno dogajanje. Skupina prej navedenih razpravljalcev je na dan izida revije prejela 30 strani “študijskega gradiva” oz. ekspertize Cirila Ribičiča, ki se je nanašala na zapisano v reviji. Omerza ni pustil nobenega dvoma o tem, kako bi se lahko Ribičič tako hitro, torej še pred uradnim izidom, dokopal do prispevkov. Nevezane pole mu je še sveže dostavila UDBA naravnost iz tiskarne.
Štiri dni kasneje se je začel javni medijski pogrom zoper revijo in prispevke v njej.
Ž. K.